Doktorska disertacija proučuje stroške skladnosti z okoljsko regulativo ter njihove učinke na poslovanje podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem. Raziskava nadgrajuje preučevanje področja z uporabo celovitejšega metodološkega okvirja za ocenjevanje in razlago stroškov skladnosti z okoljsko regulativo, s katerimi se podjetja soočajo, kot tudi percepcije podjetij glede obsega teh stroškov. Hkrati vključuje tudi oceno morebitnih učinkov stroškov skladnosti na produktivnost podjetij, kar je skladno s Porterjevo hipotezo, ki izpostavlja možne pozitivne učinke strožje okoljske regulative na poslovanje podjetij.
Stroški skladnosti so bili ocenjeni z uporabo metode Standard Cost Model (SCM), ki predstavlja ustrezno osnovo za merjenje administrativnih in finančnih bremen, ki jih okoljska regulativa nalaga podjetjem. Poleg tega, so bile ocenjene zaznave menedžerjev o teh stroških kot tudi dejavniki, ki vplivajo na te zaznave. Na ta način, disertacija prispeva k literaturi s področja institucionalne teorije, teorije na temelju virov in teorije menedžerske kognicije, saj poudarja vlogo menedžerskih stališč in interpretacij stroškov, ki izhajajo iz okoljske regulative.
Za preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na stroške skladnosti z okoljsko regulativo, ter njihovega vpliva na produktivnost podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem je bila uporabljena metoda modeliranja strukturnih enačb (SEM). Rezultati empirične analize so pokazali, da se z naraščanjem velikosti podjetij povečujejo tudi stroški skladnosti v obeh državah, pri čemer večja podjetja v Sloveniji te stroške zaznavajo kot manj obremenjujoča. Dejavnik kompleksnosti regulativ dosledno vpliva na stroške skladnosti in njihovo percepcijo v obeh preučevanih državah, medtem ko imata dejavnika okoljske obveznosti in nefinančni ukrepi vpliv le v Sloveniji. Po drugi strani, dejavnik kakovosti institucij povečuje percepcijo stroškov le na Hrvaškem. Nadalje, sama velikost stroškov skladnosti močno vpliva na percepcijo teh stroškov v obeh državah, vendar pa se je v Sloveniji vpliv kompleksnosti regulativ izkazal celo za izrazitejši dejavnik kot pa sami stroški. Na Hrvaškem je vpliv treh dejavnikov, ki vplivajo na percepcijo, med katere spadajo stroški skladnosti, kompleksnost regulativ in kakovost institucij, bolj enakomeren.
Vključitev produktivnosti podjetij v raziskavo je omogočilo testiranje močne Porterjeve hipoteze. Rezultati v obeh državah le v omejenem obsegu potrjujejo hipotezo, da lahko stroški skladnosti z okoljsko regulativo, ki so uporabljeni kot indikator strogosti okoljske regulative, prispevajo k večji produktivnosti podjetij,
viii
čeprav jih podjetja zaznavajo kot breme. Kljub temu, pojasnjevalna moč modela ostaja robustna, čeprav z nekaterimi manjšimi omejitvami.
Teoretični in empirični prispevki disertacije se kažejo v nadgrajenih metodah merjenja stroškov skladnosti z okoljsko regulativo, vključevanju teorije menedžerske kognicije v analizo učinkov teh stroškov ter proučevanju vpliva okoljske regulative na produktivnost. Čeprav je raziskava v določenih vidikih omejena, zlasti zaradi velikosti vzorca na Hrvaškem, predstavlja izhodišče za prihodnje raziskave, predvsem na področju odzivov podjetij na spremembe okoljske regulative, bodisi glede njene strukture bodisi glede njenega obsega. Raziskave na tem področju so v državah srednje in vzhodne Evrope še vedno razmeroma omejene, kar predstavlja priložnosti za nadaljnji znanstveni razvoj.
|