Magistrsko delo obravnava Poljsko knjigarno na Dunaju kot majhen, vendar pomemben kulturni prostor v vsakdanjem življenju poljske diaspore. Na podlagi literature o migracijah, diaspori, ustvarjanju kraja, vsakdanjem življenju in bralnih praksah delo knjigarno razume kot prostor, kjer se prepletajo poljski jezik, spomin, družbeni odnosi in knjižna kultura. Raziskava temelji na kvalitativnem etnografskem pristopu, ki vključuje opazovanje z udeležbo, terenske zapiske, neformalne pogovore in intervjuje z ljudmi, povezanimi s knjigarno. Delo raziskuje, kako se emigrantske bralne prakse in poljski jezik ohranjajo v transnacionalnem urbanem okolju. Knjigarno umešča v širše razprave o kulturnem življenju migrantov, hkrati pa pokaže, da njena emigrantska vloga presega zgolj komercialno izmenjavo. Skozi vsakodnevna srečanja in vsakdanje delo, potrebno za ohranjanje takšnega prostora, knjigarna postaja več kot le kraj nakupa, saj ji ljudje pripisujejo osebne pomene. Analiza nakazuje, da njen pomen ni v tem, da bi predstavljala vse Poljake na Dunaju, temveč v tem, da naredi vidne običajne povezave s poljskim kulturnim življenjem v tujini. Z osredotočenjem na en konkreten prostor magistrsko delo pripadnost razume kot nekaj, kar se živi skozi vsakdanje prakse.
|