Javno mnenje o upravljanju nepremične kulturne dediščine se oblikuje na podlagi kompleksne interakcije med različnimi skupinami prebivalstva, ki si hkrati prizadevajo za uveljavljanje lokalizmov, večjo participacijo in gospodarski razvoj. V članku je podrobno opisano, kako informacije, pridobljene prek javnomnenjskih raziskav, razkrivajo številna para-doksalna mnenja in stališča o načinih upravljanja nepremične kulturne dediščine. Ta pogosto nasprotujoča si stališča znotraj lokalnih skupnosti lahko včasih vodijo v zmedo, ekskluzivnost, odpor do sprememb, pasivnost ali celo odprt konflikt s širšimi družbenimi in razvojnimi posledicami. Na podlagi analize podatkov iz panelne ankete iz leta 2024, ki je vključevala 1150 anketirancev v Sloveniji, so v članku oblikovane usmeritve za morebitne spremembe politik upravljanja z nepremično kulturno dediščino z namenom vzpostavljanja večjega ravnovesja med lokalnimi deležniki, javnimi organi in gospodarskimi akterji.
|