Details

Povezanost nočnih izmen z duševnim zdravjem medicinskih sester v Sloveniji: presečna raziskava : magistrsko delo
ID Hilić, Ajla (Author), ID Kavčič, Tina (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Milavec Kapun, Marija (Reviewer)

.pdfPDF - Presentation file, Download (882,83 KB)
MD5: 78AC76041907EAF38936F60AD123937A

Abstract
Uvod: Duševno zdravje medicinskih sester je ključno za kakovost zdravstvene obravnave, a ga pogosto ogrožajo visoke delovne obremenitve, izmensko delo in težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k ugodnejšemu duševnemu zdravju medicinskih sester, ima velik pomen. Namen: Namen raziskave je bil preučiti povezanost duševnega zdravja medicinskih sester z izmenskim delom, spanjem in konfliktom med njihovim poklicnim in zasebnim življenjem. Metode dela: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava z neslučajnim vzorcem 212 medicinskih sester v Sloveniji (86 % žensk, starosti od 19 do 63 let), ki so delale le v dnevnih (37 %) ali tudi v nočnih izmenah (63 %). Uporabljeni so bili standardizirani samoocenjevalni vprašalniki za merjenje količine in kakovosti spanja, negativnega vpliva poklicnega življenja na zasebno življenje, anksioznosti, depresivnosti in subjektivnega blagostanja. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko, korelacijami in regresijskimi modeli. Rezultati: Med udeleženimi medicinskimi sestrami, ki so opravljale nočne izmene, in tistimi, ki ga niso, ni bilo statistično značilnih razlik v anksioznosti, depresivnosti in splošnem subjektivnem blagostanju, v kakovosti in količini spanja ter v zaznanem negativnem vplivu poklicnega življenja na zasebno življenje. Skupna ocena spanja, ki odraža kakovost in količino spanja, se je izkazala kot pomemben napovednik duševnega zdravja, pri čemer je bila povezana z višjo anksioznostjo, višjo depresivnostjo in nižjim subjektivnim blagostanjem. Z manj ugodnim duševnim zdravjem medicinskih sester, ki delajo v nočnih izmenah, se je povezoval tudi zaznani negativen vpliv poklicnega na zasebno življenje. Razprava in zaključek: Čeprav se delo v nočnih izmenah ni povezovalo z duševnim zdravjem, zaznanim vplivom poklicnega na zasebno življenje in značilnostmi spanja udeleženih medicinskih sester, pa ugotovitve raziskave osvetljujejo pomembno vlogo spanja in ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem v duševnem zdravju medicinskih sester v Sloveniji. Rezultati predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje in oblikovanje ukrepov, usmerjenih v krepitev dobrobiti zaposlenih v zdravstveni negi, ne glede na vrsto izmenskega dela. Predlagamo ukrepe, usmerjene v izboljšanje kakovosti spanja in podporo ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem zdravstvenih delavcev.

Language:Slovenian
Keywords:magistrska dela, zdravstvena nega, izmensko delo, spanje, poklicni stres, anksioznost, depresivnost, subjektivno blagostanje
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:ZF - Faculty of Health Sciences
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[A. Hilić]
Year:2026
Number of pages:VII, 34 str., [2] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-185829 This link opens in a new window
UDC:616-083
COBISS.SI-ID:288444419 This link opens in a new window
Publication date in RUL:21.08.2026
Views:210
Downloads:72
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:The relationship of night shift with mental health of nurses in Slovenia: a cross-sectional study : master thesis
Abstract:
Introduction: The mental health of nurses is crucial for the quality of healthcare, but is often compromised by high workloads, shift work and difficulties in balancing work and private life. Understanding the factors that contribute to better mental health in nurses is of great importance. Purpose: The aim of the study was to examine the relationship between nurses' mental health and shift work, sleep, and work-life conflict. Methods: A quantitative cross-sectional study was conducted with a non-random sample of 212 nurses in Slovenia (86% women, aged 19 to 63 years), who worked only day (37%) or also night shifts (63%). Standardized self-assessment questionnaires were used to measure the quantity and quality of sleep, the negative influence of work on private life, anxiety, depression and subjective well-being. The data were analyzed using descriptive statistics, correlations and regression models. Results: There were no statistically significant differences in anxiety, depression, and overall subjective well-being, sleep quality and quantity, and perceived negative influence of work-life on personal life between participating nurses who worked night shifts and those who did not. The total sleep score, which reflects sleep quality and quantity, was found to be a significant predictor of mental health, being associated with higher anxiety, higher depression, and lower subjective well-being. Perceived negative work-life influence was also associated with poorer mental health in nurses who worked night shifts. Discussion and conclusion: Although night shift work was not associated with mental health, perceived work-life influence, and sleep characteristics of participating nurses, the findings of the study highlight the important role of sleep and work-life balance in the mental health of nurses in Slovenia. The results represent a starting point for further research and for the design of measures aimed at strengthening the well-being of healthcare workers, regardless of the type of shift work. We propose measures aimed at improving sleep quality and supporting work-life balance of healthcare professionals.

Keywords:master theses, nursing care, shift work, sleep, work stress, anxiety, depression, subjective well-being

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back