Factors relevant to the acceptance of socially assistive robots in the general population : a narrative review (WP1.2) : research report on the project ARIS J5-70195

Hvalič Touzery, Simona (author), Šetinc, Mojca (author)

Introduction: Socially assistive robots (SARs) are increasingly considered for practical, social and care-related roles, particularly in older-adult care. Their successful introduction depends not only on their technical capabilities but also on whether prospective users and the wider public perceive their functions and social roles as useful, appropriate and acceptable. However, comparison across studies is complicated by differences in the types of robots examined, participants’ exposure to robots, and the way acceptance is measured. In addition, conventional acceptance measures may not fully capture broader public views on which robot roles and functions are considered acceptable. Aim: This study aimed to synthesize current evidence on factors associated with the acceptance of socially assistive robots (SARs) among the general population. In addition, it examined studies using the Users’ Needs, Requirements and Abilities Questionnaire (UNRAQ), an instrument developed to assess public and stakeholder expectations regarding the roles, functions and conditions of use of social robots in older-adult care. The narrative review was used. Results: Perceived usefulness and task relevance emerged as the most consistent acceptance-related factors. Robots were generally evaluated more positively when they provided a clear practical benefit and were presented as assistants or useful devices rather than companions. Enjoyment, anticipated emotions, social influence and self-efficacy also supported acceptance, whereas privacy concerns and robot-related anxiety showed negative but less consistent associations. Individual characteristics and robot design features mainly produced context-dependent effects. Studies using the UNRAQ similarly demonstrated stronger support for assistive and safety-related functions than for companionship functions. Direct interaction improved short-term evaluations of both assistive and social roles, while older adults and caregivers sometimes expressed different expectations. Discussion and conclusion: SAR acceptance appears to be a multidimensional and context-dependent evaluation of the fit between robot functions, perceived benefits, social roles and users’ expectations. The UNRAQ provides a useful complement to conventional acceptance measures because it captures broader public and stakeholder views concerning the introduction of SARs into older-adult care. However, it does not directly measure personal intention to adopt a robot. The evidence predominantly concerns anticipated acceptance or reactions following brief exposure rather than sustained use. Future general-population research should therefore distinguish between the perceived acceptability of SARs in care and respondents’ personal intention to use them.

• Language: English
• Keywords: general population, acceptance, behavioural intention, socially assistive robots
• Typology: 2.13 - Treatise, Preliminary Study, Study
• Organization: FDV - Faculty of Social Sciences
• Year: 2026
• Number of pages: 26 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-185675
• Publication date in RUL: 19.08.2026

Secondary language

• Language: Slovenian
• Title: Dejavniki, povezani s sprejemanjem socialnih robotov v splošni populaciji : narativni pregled literature (DP1.2) : raziskovalno poročilo na ARIS J5-70195 projektu

Abstract

Uvod: Socialni roboti so vse pogosteje obravnavani kot tehnologija, ki lahko nastopa v vlogi družabnika ali opravlja različna praktična in z oskrbo povezana opravila, zlasti v kontekstu oskrbe starejših oseb. Uspešnost njihovega uvajanja ni odvisna le od tehničnih zmogljivosti robota, temveč tudi od tega, ali potencialni uporabniki in širša javnost njegove funkcije in socialne vloge zaznavajo kot koristne, ustrezne in sprejemljive. Primerjavo rezultatov obstoječih raziskav otežujejo razlike v vrsti obravnavanih robotov, načinu izpostavljenostih udeležencev tem robotom ter načinih merjenja sprejemanja. Poleg tega običajno uporabljeni merski instrumenti ne zajemajo v celoti širših pogledov javnosti na to, katere vloge in funkcije socialnih robotov so sprejemljive. Namen: Namen raziskave je bil pregledati trenutno dostopne dokaze o dejavnikih, povezanih s sprejemanjem socialnih robotov v splošni populaciji. Pregledali smo tudi raziskave, v katerih je bil uporabljen vprašalnik Users’ Needs, Requirements and Abilities Questionnaire (UNRAQ), razvit za ocenjevanje pričakovanj javnosti in drugih deležnikov glede vlog, funkcij in pogojev uporabe socialnih robotov v oskrbi starejših oseb. Uporabljen je bil pristop narativnega pregleda literature. Rezultati: Zaznana koristnost in ustreznost robota glede na nalogo, ki jo opravlja, sta se izkazali za najpogosteje uporabljena dejavnika, povezana s sprejemanjem. Roboti so bili praviloma ocenjeni bolj pozitivno, kadar so zagotavljali jasno praktično korist ter bili predstavljeni kot pomočniki ali uporabne naprave in ne kot spremljevalci. Raziskave so pokazale tudi, da k sprejemanju robotov pozitivno prispevajo užitek, pričakovana čustva, socialni vpliv in samoučinkovitost. Nekatere študije so ugotovile, da lahko sprejemanje zavirajo pomisleki glede zasebnosti in strah pred uporabo robota. Učinki značilnosti uporabnika in lastnosti robota so bili večinoma odvisni od konteksta. Tudi raziskave, ki so uporabljale UNRAQ, so pokazale večjo naklonjenost podpornim in z varnostjo povezanim funkcijam kot robotom v funkciji družabnika. Neposredna interakcija z robotom je izboljšala kratkoročne ocene tako podpornih kot socialnih vlog, pri čemer so se pričakovanja starejših oseb in oskrbovalcev v nekaterih primerih razlikovala. Razprava in zaključek: Sprejemanje socialnih robotov je mogoče razumeti kot večdimenzionalno in kontekstualno pogojeno vrednotenje ujemanja med funkcijami robota, zaznanimi koristmi, socialnimi vlogami in pričakovanji uporabnikov. Vprašalnik UNRAQ predstavlja koristno dopolnilo običajnim instrumentom za merjenje sprejemanja, saj zajema širše poglede javnosti in drugih deležnikov na uvajanje socialnih robotov v oskrbo starejših oseb. Vendar UNRAQ ne meri neposredno osebne namere za uporabo oziroma sprejetje robota. Ugotavljamo, da se trenutna spoznanja večinoma nanašajo na pričakovano sprejemanje ali odzive po kratkotrajni izpostavljenosti robotom, ne pa na sprejemanje po njihovi dolgotrajni uporabi. Prihodnje raziskave v splošni populaciji bi morale zato jasneje razlikovati med zaznano sprejemljivostjo socialnih robotov v kontekstu oskrbe in osebno namero posameznikov za njihovo uporabo.

• Keywords: splošna populacija, sprejemanje, vedenjska namera za uporabo, socialni roboti

Projects

• Funder: ARIS - Slovenian Research and Innovation Agency
• Project number: J5-70195
• Name: Socialni roboti v oskrbi starejših oseb: sprejemanje, starizem, cenovna dostopnost in učinki uporabe