Sodobne znanstvene raziskave vse bolj temeljijo na analizi velikih, visokorazsežnih podatkovnih zbirk. Na številnih področjih so dvorazsežne vložitve postale pomembno orodje za analizo velikih podatkovnih zbirk, saj v podatkih razkrivajo strukturo, pomagajo pri oblikovanju hipotez in podpirajo znanstveno komunikacijo. Njihova praktična uporaba pa predstavlja tudi številne metodološke izzive, povezane s skalabilnostjo, ponovno uporabo, interpretacijo in upoštevanjem časovne strukture podatkov.
V disertaciji predstavimo tri sklope prispevkov. Prvi je razvoj skalabilne in razširljive infrastrukture, ki vključuje modularno implementacijo metode t-SNE v Pythonu, imenovano openTSNE, ter metodo za vključevanje novih vzorcev v obstoječe referenčne vložitve, kar omogoča njihovo ponovno uporabo, primerjave med zbirkami in zmanjšuje vpliv šarže pri analizi posameznih celic. Drugi sklop se osredotoča na interpretacijo vložitev z razvojem metode VERA za samodejne statične razlage na podlagi regij in domensko prilagojenega pristopa k anotaciji, ki vključuje hierarhično medicinsko znanje. Tretji sklop uvaja časovno ozaveščene pristope h gradnji vložitev z izgubo smerne koherentnosti in povezanimi razširitvami, ki časovno strukturo neposredno vključijo v postopek gradnje vložitev. Razvite pristope ovrednotimo na podatkih elektronskih zdravstvenih zapisov in na podatkih, pridobljenih iz celične transkriptomike ter pokažemo, da je nizkorazsežne vložitve mogoče zgraditi na učinkovit način, jih ponovno uporabiti, samodejno razložiti in nadgraditi tako, da bolje odražajo časovno strukturo podatkov.
|