Details

Delovna aktivnost oseb s Parkinsonovo boleznijo : diplomsko delo
ID Čadež, Zoja (Author), ID Bratun, Urša (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Sicherl, Zorana (Reviewer)

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,36 MB)
MD5: A91E6DB60880DE2DC3F752E8E9513B87

Abstract
Uvod: Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilni postopno napredujoči motorični in nemotorični simptomi. Bolezen pomembno vpliva na vsakodnevno delovanje posameznika, tudi na področje dela. Delovna terapija lahko pripomore k ohranjanju delovne aktivnosti s prilagoditvami delovnih nalog, delovnega okolja in načinov izvajanja aktivnosti. Namen: Preučiti obstoječo literaturo na temo delovne aktivnosti oseb s Parkinsonovo boleznijo in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na delovno aktivnost. Metode dela: Izveden je bil pregled literature po smernicah Joana Briggs Institute. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Web of Science in PubMed. V končno analizo je bilo vključenih 11 člankov, objavljenih med letoma 2006 in 2023. Rezultati: Na delovno aktivnost oseb s Parkinsonovo boleznijo vpliva veliko dejavnikov, med njimi napredujoči motorični in nemotorični simptomi, napredovanje bolezni, prilagoditve na delovnem mestu, stigma in diskriminacija. Osebe s Parkinsonovo boleznijo v povprečju zapustijo delovno okolje šest let po postavljeni diagnozi, delež zaposlenih po desetih letih od diagnoze se giblje okoli 10 %. Mnogi zaposleni si ne upajo izraziti želje po prilagoditvah na delovnem mestu, čeprav bi jim pomagale ohranjati zaposlitev dlje časa in bi bili pri opravljanju dela bolj uspešni, prav tako mnogi zaposleni ne želijo, da bi njihovi sodelavci izvedeli za diagnozo, saj bi jih posledično imeli za manj sposobne in kompetentne. Razprava in zaključek: Diagnoza Parkinsonove bolezni v zgodnjem obdobju pomembno vpliva na delovno aktivnost, socialno vključenost in kakovost življenja, pri čemer se z daljšanjem trajanja bolezni izrazito zmanjšuje delež zaposlenih, brezposelnost pa predstavlja enega ključnih dejavnikov nezadovoljstva z življenjem. Ustrezne prilagoditve delovnega okolja, kot so fleksibilen delovni čas, reorganizacija nalog, uporaba podporne tehnologije ter učinkovita komunikacija med delodajalcem in zaposlenim, pomembno prispevajo k ohranjanju zaposlitve oseb s Parkinsonovo boleznijo z zgodnjim začetkom. Primerjava Parkinsonove bolezni z zgodnjim začetkom z multiplo sklerozo je pokazala nekaj podobnosti, saj se diagnozi obeh bolezni običajno postavita med 20. in 40. letom − v delovno najbolj aktivnem obdobju − delovna aktivnost pa se med boleznima nekoliko razlikuje, saj imata drugačen potek.

Language:Slovenian
Keywords:diplomska dela, delovna terapija, delovna zmožnost, dejavniki delovne uspešnosti, pregled literature
Work type:Bachelor thesis/paper
Typology:2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:ZF - Faculty of Health Sciences
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[Z. Čadež]
Year:2026
Number of pages:IX, 29 str., [7] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-184629 This link opens in a new window
UDC:615.851
COBISS.SI-ID:284795139 This link opens in a new window
Publication date in RUL:11.07.2026
Views:99
Downloads:48
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Work participation of people with Parkinson’s disease : diploma work
Abstract:
Introduction: Parkinson's disease is a neurodegenerative disease characterized by gradually progressive motor and non-motor symptoms. The disease significantly affects the daily functioning of the individual, including the field of work. Occupational therapy can help maintain work participation by adjusting work tasks, the work environment and the methods of performing activities. Purpose: To review the existing literature on the topic of work participation of people with Parkinson's disease and identify factors that influence work participation. Methods: A literature review was conducted according to the guidelines of the Joana Briggs Institute. The literature search was conducted in the CINAHL, Web of Science and PubMed databases. Eleven articles published between 2006 and 2023 were included in the final analysis. Results: The work participation of people with Parkinson's disease is influenced by many factors, including progressive motor and non-motor symptoms, disease progression, workplace adaptations, stigma and discrimination. People with Parkinson's disease leave the workplace on average 6 years after diagnosis, and the proportion of employees after ten years from diagnosis is around 10%. Many employees do not wish to express their desire for adjustments in the workplace, even though they would help them maintain employment for a longer period and be more successful at their work. Many employees also do not want their colleagues to find out about the diagnosis, as this would consequently make them less capable and competent. Discussion and conclusion: Early diagnosis of Parkinson's disease has a significant impact on work participation, social inclusion and quality of life, with the proportion of employed people decreasing significantly as the disease progresses, and unemployment is one of the key factors of dissatisfaction with life. Appropriate adjustments to the work environment, such as flexible working hours, task reorganization, use of assistive technology and effective communication between employer and employee, significantly contribute to maintaining employment for people with early- onset Parkinson's disease. A comparison of early-onset Parkinson's disease with Multiple Sclerosis showed some similarities, as both diseases are usually diagnosed between the ages of 20 and 40, during the most active working period, and work participation differs slightly between the two diseases, as they have different course.

Keywords:diploma theses, occupational therapy, work participation, work performance factors, literature review

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back