Slovenski bazen predstavlja največjo mezozojsko interplatformno globljemorsko paleogeografsko enoto, katera danes izdanja v Južnih Alpah na meji z Dinaridi. V tem prispevku predstavljamo sedimentološko in biostratigrafsko raziskavo toarcijskega do tithonijskega zaporedja poslednjega še neraziskanega večjega pasu izdankov jurskih kamnin Slovenskega bazena, ki se nahaja v dolini Kneže ob vznožju Julijskih Alp v severozahodni Sloveniji. Preučevano zaporedje je značilno za južni del Slovenskega bazena, ki ga danes najdemo v Podmelškem pokrovu, najnižji narivni enoti vzhodnega segmenta Južnih Alp. V dveh detajlnih profilih smo zajeli hemipelagične apnence vrhnjega dela Krikovske formacije, z glinami bogato toarcijsko Perblansko formacijo, kremenične pelagite in presedimentirane apnence aalenijske do spodnje tithonijske Tolminske formacije ter kalpionelidne apnence zgornje tithonijske do spodnje berriasijske formacije Biancone apnenca. Debelina Perblanske formacije se ujema s predhodno ugotovljenim trendom večanja debeline te formacije v zaporedjih južnega dela bazena proti vzhodu. Tolminska formacija vsebuje veliko presedimentiranih apnencev, kar ustreza predhodno ugotovljenemu postopnemu izklinjanju resedimentov znotraj celotnega bazena v smeri severa. Posebnost zaporedja v dolini Kneže je nenavadno majhna debelina radiolarijskih rožencev zgornjega člena Tolminske formacije. To kaže na stratigrafsko vrzel, katero povezujemo z bajocijsko-bathonijskimi rušitvam južnih pobočij bazena in roba Jadranske karbonatne platforme.
|
