Energetski prehod je večdimenzionalen proces, ki vključuje tehnološke, ekonomske, politične in družbene spremembe v načinu proizvodnje, distribucije in porabe energije. Magistrsko delo preučuje, kako Evropska unija prek Evropskega zelenega dogovora vpliva na energetski prehod na Zahodnem Balkanu. Raziskava se osredotoča na šest držav: Albanijo, Bosno in Hercegovino, Kosovo, Severno Makedonijo, Črno goro in Srbijo. Cilj je oceniti vpliv Evropske unije skozi dimenzije regulativnega usklajevanja z evropskim energetskim in podnebnim pravnim redom, finančne pomoči in podpornih instrumentov ter dejanske implementacije v praksi. Magistrsko delo združuje kvalitativno analizo dokumentov Evropske unije, Energetske skupnosti in nacionalnih politik z interpretativno analizo sekundarnih statističnih podatkov in kazalnikov. Ugotovitve kažejo, da je Evropski zeleni dogovor okrepil reformna prizadevanja v regiji, zlasti prek Nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, zakonodaje o obnovljivih virih energije, reform elektroenergetskih trgov, zahtev glede določanja cen ogljika in finančnih instrumentov Evropske unije. Vendar je vpliv Evropske unije močnejši pri formalnem zakonodajnem usklajevanju kot pri implementaciji v praksi. Napredek v regiji je neenakomeren, prehod pa v vseh šestih državah ostaja nedokončan zaradi nadaljnje odvisnosti od premoga, omejenih administrativnih zmogljivosti, razdrobljenih struktur upravljanja, finančnih omejitev, energetske revščine in šibke implementacije.
|
