Namen raziskave je bil preučiti učinke 12-tedenskega obdobnega načrta vadbenih veščin, ki je vključeval 2-tedenski odmor od posebne vadbe, na pridobivanje znanja stoje na rokah. Medtem ko je gibalno znanje lahko pod določenimi pogoji delno trajno, se telesna moč sčasoma hitreje zmanjšuje. Zato telesno zahtevna uspešna vadba gibalnih veščin po obdobjih zahteva načrtovano vzdrževanje telesnih predpogojev, zlasti tistih s hitrejšim upadanjem.
Povprečni čas držanja položaja stoje na rokah v treh skupinah (n = 41) se je povečal z 1,94 ± 4,40 sekunde na 6,46 ± 7,88 sekunde. Poleg tega se je kakovostna oblika stoje na rokah (ocenjena na lestvici od 1 do 3) izboljšala z 0,80 ± 0,95 na 1,56 ± 0,59 (p < 0,001). Napredek v času zadrževanja položaja stoje na rokah je bil značilen za vse skupine. Kakovostne izboljšave v stoji na rokah so bile značilne v obeh skupinah, ki sta vključevali odmor pri vadbi (p = 0,011 in p = 0,001), vendar ne v skupini, ki je delala samo stojo na rokah (p = 0,059). Začetna moč potiska zgornjega dela telesa je bila pomembno povezana z izboljšavami v času uravnavanja ravnotežja v stoji na rokah (r = 0,537, p = 0,021), vendar ne z izboljšavami v stoji na rokah (r = -0,002, p = 0,503).
Glavne ugotovitve te raziskave kažejo, da lahko smiselno zasnovan načrt vadbe po obdobjih za pridobivanje gibalnih veščin upošteva odmore od vadbe posebnih veščin, ne da bi pri tem motil učenje, pod pogojem, da se med odmorom ohranijo ali vadijo telesni predpogoji z višjo stopnjo upadanja. Ti rezultati so obetavni in zahtevajo nadaljnje raziskave na to temo.
|