V tej raziskavi smo preučevali napovedno sposobnost gostote, izmerjene z rentgensko računalniško tomografijo (CT), in gravimetrično, za določanje modula elastičnosti (MOE) pri navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.), evropski bukvi (Fagus sylvatica L.) in hrastu dobu (Quercus robur L.). Uporabili smo orientirane preizkušance, 4 velikosti prečnega prereza, tj. 20 × 20, 30 × 30, 40 × 40 in 50 × 50 mm. Modul elastičnosti smo določali v 3 anatomskih smereh lesa (L-vzdolžno, R-radialno in T-tangencialno) s statičnim tlačnim testiranjem in dinamično (ESL, ESR, EST), in dinamično, z določanjem hitrosti preleta ultrazvoka (EDL, EDR, EDT). Raziskava je pokazala, da s CT skeniranjem zanesljivo lahko napovemo dinamični modul elastičnosti. Z večrazsežno analizo z regresijo delnih najmanjših kvadratov (PLS-R) smo izdelali robusten napovedni model za togost testiranih lesnih vrst, s srednje dobro zanesljivostjo (R²Y = 0,53, RMSECV = 1,60). Ugotovili smo, da mehansko togost določajo predvsem specifične strukturne lastnosti lesa, kot so število branik na dolžinsko enoto, pri čemer sta najpomembnejši napovedni veličini najvišja gostota znotraj branike (Max_LW) in delež kasnega lesa, širina branik pa je manj zanesljiva napovedna spremenljivka. Del nepojasnjene variance lahko pripišemo vplivnim veličinam, ki jih nismo določali, kot so denimo mikrofibrilni kot, stopnja kristaliničnosti celuloze, ter morebitna prisotnost juvenilnega oz. reakcijskega lesa. Študija potrjuje, da je CT-skeniranje uporabno orodje za neporušno strukturno karakterizacijo lesa ter napovedovanje njegove mehanske togosti.
|