V magistrskem delu smo raziskovali uporabo termometrije, podprte z računalniško rentgensko tomografijo (CT), za oceno gostote lesa v povezavi z notranjimi termoekspanzijskimi spremembami v lesu med kontroliranim segrevanjem. Metoda uporablja temperaturno odvisno spremembo CT-števila (Hounsfieldovo število), ki služi kot neinvazivni kazalnik spremembe gostote zaradi termičnega odziva. Pri treh vlažnostih lesa (0 %, 6 % in 12 %) je bilo na lesu smreke, bukve in hrasta skupaj preizkušenih 27 prizmatičnih vzorcev (50 × 50 × 50 ) mm, pri katerih smo sistematično ocenjevali tudi vpliv velikosti in položaja izbranega merilnega območja (ROI). Na manjših območjih (npr. 1 piksel ali 1 % površine) so bili rezultati zaradi lokalne variabilnosti manj zanesljivi, medtem ko so ROI, ki so zajemali vsaj 16 % vzorca, omogočili dovolj zanesljive in ponovljive vrednosti. Najvišja toplotna občutljivost, tj. sprememba gostote lesa s temperaturo (a = Δρ/ΔT), je bila v regijah z enotno anatomsko zgradbo lesa in se je kot posledica slabšega prenosa toplote proti notranjosti vzorcev manjšala. Razlike med teoretično in dejansko izmerjeno temperaturo s CT meritvami so zlasti pri vzorcih površinsko zatesnjenih s silikonom razkrile zakasnitev segrevanja lesa v njihovi notranjosti. Ugotavljamo, da je rentgenska CT-termometrija obetavna metoda za spremljanje temperature lesa v notranjosti elementov v realnem času, in ima velik potencial za raziskave na področju termične obdelave in sušenja ter požarne varnosti materialov.
|
