Details

Vpliv epidemioloških ukrepov na izvajanje vzgojno-pedagoškega dela v razvojnem oddelku vrtca Jesenice : magistrsko delo
ID Slatnar, Janja (Author), ID Zorn, Jelka (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (1,34 MB)
MD5: 409A449E192D853D194C4F5201B58533

Abstract
Prilagojen program predšolske vzgoje je namenjen vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, ki so na podlagi odločbe o usmeritvi ter strokovne ocene vključeni v razvojni oddelek vrtca, in omogoča izvajanje individualiziranih pedagoških pristopov, specialno pedagoško podporo ter interdisciplinarno sodelovanje strokovnih delavcev. Temeljni cilji prilagojenega programa so spodbujanje otrokovega celostnega razvoja glede na njegove individualne potrebe, potenciale in zmožnosti, zagotavljanje prilagojenega, varnega in spodbudnega okolja ter socialno vključevanje v skladu z zmožnostmi posameznega otroka. Epidemija bolezni covid-19 je pokazala, da številne vlade in svetovna skupnost niso bile ustrezno pripravljene na obvladovanje tako hitre, razsežne , dolgotrajne in kompleksne zdravstvene krize. Kljub nacionalnim načrtom in strateškim dokumentom za obvladovanje epidemij so se v praksi pokazale pomembne pomanjkljivosti predvsem na področju pravočasnega in enotnega odločanja, usklajevanja ukrepov in priporočil, usklajevanja med institucijami ter v omejenem vključevanju posameznih strok. V magistrski nalogi sem raziskala vpliv epidemioloških ukrepov in priporočil na izvajanje vzgoje in izobraževanja v razvojnem oddelku Vrtca Jesenice. Rezultati raziskave kažejo, da je upoštevanje ukrepov pomembno vplivalo na potek, kontinuiteto in organizacijo dela, predvsem pa so bili ukrepi in priporočila premalo prilagojeni potrebam ene izmed najbolj ranljivih skupin – otrok s posebnimi potrebami – saj se ni upoštevalo razvojnih, čustvenih in socialnih potreb otrok s posebnimi potrebami, kar je vplivalo na vzgojo in izobraževanje, počutje otrok, strokovnih delavcev in staršev otrok s posebnimi potrebami. Raziskava je tudi pokazala, da so se strokovne delavke, kljub dodatnim obremenitvam in spremenjenim pogojem dela, trudile ohranjati kakovost in kontinuiranost vzgojno-izobraževalnega dela, vendar so se pri tem pogosto srečevale z organizacijskimi izzivi, psihično in fizično obremenitvijo in tudi s pomanjkanjem strokovne podpore. Njihova prizadevanja so deloma olajšala vplive negativnih učinkov epidemioloških ukrepov na vzgojno-izobraževalni proces ter poudarila pomen avtonomije in strokovne presoje strokovnih delavcev vrtca v času kriznih razmer.

Language:Slovenian
Keywords:otroci s posebnimi potrebami, razvojni oddelek, covid epidemija, epidemiološki ukrepi
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FSD - Faculty of Social Work
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[J. Slatnar]
Year:2026
Number of pages:87 str.
PID:20.500.12556/RUL-182051 This link opens in a new window
UDC:373.24: 616-036.21
COBISS.SI-ID:281347587 This link opens in a new window
Publication date in RUL:23.04.2026
Views:196
Downloads:122
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:The Impact of Epidemiological Measures on the Implementation of Educational Work in the Developmental Class of the Jesenice Kindergarten
Abstract:
The adapted preschool education programme is intended for the upbringing and education of children with special needs who, on the basis of a placement decision and a professional assessment, are enrolled in a developmental group within a kindergarten. It enables the implementation of individualized pedagogical approaches, special educational support, and interdisciplinary cooperation among professionals. The fundamental objectives of the adapted programme are to promote the child’s holistic development in accordance with their individual needs, potentials, and abilities; to ensure an adapted, safe, and stimulating environment; and to support social inclusion in line with each child’s capabilities. The COVID-19 epidemic revealed that many governments and the global community were not adequately prepared to manage such a rapid, extensive, long-lasting, and complex health crisis. Despite national plans and strategic documents for epidemic management, significant shortcomings became apparent in practice, particularly in the areas of timely and unified decision-making, coordination of measures and recommendations, coordination among institutions, and the limited involvement of individual professional fields. In my master’s thesis, I examined the impact of epidemiological measures and recommendations on the implementation of education and care in the developmental group of the Jesenice Kindergarten. The research results indicate that compliance with the measures significantly affected the course, continuity, and organization of work. Above all, the measures and recommendations were insufficiently adapted to the needs of one of the most vulnerable groups—children with special needs—since their developmental, emotional, and social needs were not adequately taken into account. This, in turn, affected education and care as well as the well-being of the children, professionals, and parents of children with special needs. The study also showed that, despite additional burdens and changed working conditions, professional staff made considerable efforts to maintain the quality and continuity of educational work. However, they frequently encountered organizational challenges, psychological and physical strain, and a lack of professional support. Their efforts partially mitigated the negative effects of epidemiological measures on the educational process and highlighted the importance of the autonomy and professional judgement of kindergarten staff in times of crisis.

Keywords:children with special needs, development department, Covid epidemic, epidemiological measures

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back