Uvod: Obstoječe empirične raziskave o vplivu socialnih robotov na različne dimenzije dostojanstva so bile izvedene v zelo raznolikih kontekstih, njihove ugotovitve pa so zelo razpršene. V pričujočem področnem pregledu literature smo zato izvedli celovit pregled empiričnih ugotovitev o uporabi socialnih robotov v različnih kontekstih zdravstvene in dolgotrajne oskrbe starejših oseb, s poudarkom na: a) dimenzijah dostojanstva ter b) vplivu socialnih robotov na dostojanstvo.
Metode: Prispevek temelji na področnem pregledu literature po metodološkem okviru Arksey in O’Malley. V februarju 2026 je bilo izvedeno iskanje z orodjem mEga search NUK, ki smo ga dopolnili z iskanjem v sivi literaturi. Vključitveni kriteriji so zajemali empirične študije, objavljene v angleščini, med letoma 2020 in 2026, ki obravnavajo socialne robote v povezavi z dostojanstvom starejših oseb v kontekstu zdravstvene in dolgotrajne oskrbe. Po večstopenjskem postopku pregleda najdenih člankov, jih je bilo v analizo vključenih 16. Vsebinsko analizo smo izvedli s pomočjo programa ATLAS.ti 9.
Rezultati: V literaturi smo prepoznali pet dimenzij dostojanstva: splošno dostojanstvo (nem. Menschenwürde), dostojanstvo identitete, družbeno dostojanstvo v kontekstu dostojanstva v procesu oskrbe, družbeno dostojanstvo v kontekstu priznavanja posameznika in dostojanstva v odnosih, ter dostojanstvo telesne integritete in zasebnosti. Splošno dostojanstvo je bilo v pregledanih študijah obravnavano le obrobno, zato se analiza osredotoča na preostale štiri dimenzije. Pozitivni učinki socialnih robotov so bili najpogosteje opaženi in pričakovani v povezavi z dostojanstvom identitete. V pregledani literaturi so bili socialni roboti pogosto povezani z večjim duševnim blagostanjem, višjim samospoštovanjem, okrepljeno samozavestjo in samopodobo ter občutkom smisla, zlasti pri ranljivih skupinah, kot so osebe z demenco. Pregled je pokazal tudi potencialne nevarnosti, saj lahko socialni roboti ogrozijo dostojanstvo identitete, če so zaznani kot vsiljivci, ki izvajajo nadzor, ali kot grožnja samostojnosti. Družbeno dostojanstvo v kontekstu dostojanstva v procesu oskrbe, je bilo pretežno povezano z negativnimi vidiki, vključno z dehumanizacijo oskrbe, izgubo človeškega stika in pristnosti, zavajanjem in infantilizacijo. Pozitivni učinki so bili omejeni in odvisni od konteksta, zlasti, kadar so bili socialni roboti uporabljeni kot dopolnitev človeške oskrbe ali kot podpora za socialno vključevanje in lažjo komunikacijo starejših oseb. Literatura o družbenem dostojanstvu v kontekstu priznavanja posameznika in dostojanstva v odnosih, ponuja bolj uravnoteženo sliko. Pozitivni vidiki so povezani z večjo socialno vključenostjo, družabništvom in priložnostmi za interakcijo. Po drugi strani so negativni povezani s tveganjem za stigmo, socialno izključenostjo, strahom pred zmanjšanjem medčloveškega stika, socialno neenakostjo in prekomerno odvisnostjo od socialnih robotov. Dostojanstvo telesne integritete in zasebnosti prav tako zajema pozitivne in negativne vidike. Pozitivni vidiki se nanašajo na izboljšanje telesnega počutja in zmanjšanje zadrege v intimnih situacijah oskrbe. Negativni vidiki pa se nanašajo na skrb glede vdora v zasebnost ter pomisleke o delovanju in zanesljivosti, hkrati pa so povezani s pomembnimi skrbmi glede zasebnosti, nadzora, deljenja podatkov in varnosti. Rezultati kažejo tudi na pomembno vlogo kontekstualnih dejavnikov pri proučevanju vpliva socialnih robotov na dostojanstvo, kot so: vrsta socialnega robota, značilnosti uporabnikov, predhodne izkušnje s socialnimi roboti ter okolje v katerem poteka oskrba. Študije, v katerih so udeleženci socialne robote dejansko uporabljali, praviloma poročajo o bolj pozitivnih ali uravnoteženih rezultatih v primerjavi s študijami, ki temeljijo na predvidevanjih pred dejansko uporabo socialnih robotov.
Zaključek: Socialni roboti nimajo enoznačnega vpliva na dostojanstvo. Učinki njihove uporabe so odvisni od tega, kako so zasnovani in vključeni v oskrbo ter vsakdanje življenje, pa tudi od značilnosti uporabnikov, njihovih izkušenj in okoliščin oskrbe. V raziskavi smo prepoznali razlike v pogledu na dostojanstvo glede na predhodne izkušnje s socialnimi roboti: medtem ko starejše osebe brez neposrednih izkušenj pogosto izpostavljajo etična vprašanja in potencialna tveganja, študije, ki vključujejo dejanske uporabnike, navadno poročajo o bolj niansiranih in v nekaterih primerih bolj pozitivnih ali uravnoteženih opisih. Ugotovitve poudarjajo potrebo po kontekstualno občutljivih, na potrebah uporabnikov temelječih in etično utemeljenih pristopih k oblikovanju in implementaciji socialnih robotov v oskrbi.
|