Ta magistrsko delo preučuje, kako so nove tehnologije, še posebej umetna inteligenca, spremenile način vodenja boja proti terorizmu danes. Z analizo velike količine strokovne literature se je pokazalo, da je tehnologija sčasoma postala sestavni del boja proti terorizmu, zato je delo tudi spremljalo orodja in metode, ki so se spreminjale od 20. stoletja do danes. Še posebej velik skok se je pokazal, ko so v varnostnih službah začeli uporabljati umetno inteligenco. V delu je bil uporabljen kvalitativen pristop. Pregledana je bila velika količina znanstvenih del, knjig, časopisnih člankov, dokumentarcev in študij primerov, kot so ameriški projekt Maven, Palantir Gotham in integracija umetne inteligence v evropskih protiterorističnih prizadevanjih; pokazalo se je, na kakšen način je umetna inteligenca uspela izboljšati obveščevalne sposobnosti, obdelavo podatkov in predvsem zgodnje odkrivanje groženj. Poleg teh skoraj presenetljivih prednosti so se pojavili tudi določeni problemi in izzivi, ki se nanašajo na zaščito podatkov državljanov in na natančnost rezultatov, ki jih daje ta najnovejša tehnologija. Zaključek je, da je tehnologija res velik zaveznik v boju proti terorizmu in da je v veliki meri pomagala reševati človeška življenja. Pričakuje se, da bo še naprej pomagala. V njen razvoj in v razvoj umetne inteligence je treba vlagati, a le če se uporabljata v okviru določenih jasnih in konkretiziranih standardov ter humanih okvirov, saj bi lahko v nasprotnem primeru dobili nepopolno orodje, ki nas lahko drago stane.
|
