Obsežna razselitev, ki jo je leta 2022 povzročila ruska invazija v Ukrajino, je razkrila, da je Češ-ka republika sistemsko nepripravljena, da bi zagotovila profesionalno skupnostno tolmačenje. V prispevku predstavljamo kvalitativno študijo primera, ki je del širšega raziskovalnega projekta o tolmačenju v času bivanja ukrajinskih beguncev na Češkem. Študija, ki se osredotoča na regionalni center za pomoč (KACPU) v Olomoucu, temelji na etnografskem opazovanju in 17 intervjujih s tolmači, koordinatorji in psihologi, vključuje pa tudi dodatne intervjuje s šestimi tolmači, oprav-ljene tri leta pozneje. Raziskava se osredotoča na vprašanje, kako je bilo tolmačenje organizirano v odsotnosti formalne infrastrukture, kako so se oblikovale mreže tolmačev ter kako sta se vloga in status skupnostnih tolmačev razvijala skozi to obdobje. Rezultati tematske analize so razkrili zabrisane meje vlog, etične dileme in čustvene napetosti, ki so se pojavljaje, ko so tolmači krmarili skozi pogovore z organi pregona in drugimi zaposlenimi v zdravstvu in socialnem varstvu. Čeprav so številni tolmači ostali dejavni na tem področju, pogosto v negotovih vlogah, pa se sistemske pod-porne strukture niso razvijale vzporedno. Članek se zaključi s pozivom k reformam na področju izobraževanja tolmačev in izvajalcev storitev, po vzpostavitvni etičnih okvirov in institucionalne uveljavitve, ki bi okrepili odpornost v prihodnjih krizah.
|