Details

Vpliv raziskovalno usmerjenega poučevanja na razvoj raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev : doktorska disertacija
ID Matjašič, Miha (Author), ID Vogrinc, Janez (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (36,05 MB)
MD5: 38258501CA57F68C2BB2FD33323E02C3

Abstract
Raziskovalna kompetenca postaja ključni del strokovne usposobljenosti prihodnjih učiteljev, saj omogoča kritično branje in izvedbo raziskav, samostojno reševanje pedagoških izzivov in na dokazih utemeljeno odločanje. Raziskovalno usmerjeno visokošolsko poučevanje je pomemben pristop, ki prihodnjim učiteljem nudi avtentične raziskovalne izkušnje in spodbuja prenos znanstvenih spoznanj v prakso. Kljub pomembnosti razvoja raziskovalne kompetence in vključitve raziskovalno usmerjenega poučevanja v visokošolske študijske programe ostaja to področje na nacionalni in mednarodni ravni še vedno premalo raziskano. Poleg tega so opredelitve raziskovalne kompetence heterogene, merski instrumenti za njeno merjenje pa redki in nestandardizirani, kar otežuje zanesljivo vrednotenje in primerjavo rezultatov raziskav na tem področju. Da bi odpravili to vrzel, smo v disertaciji preučevali raziskovalno kompetenco prihodnjih učiteljev ter analizirali vpliv raziskovalno usmerjenega poučevanja na razvoj zaznane in dejanske raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev ter oblikovali model razvoja raziskovalne kompetence v visokošolskem izobraževanju prihodnjih učiteljev. Analizo je vodilo sedem raziskovalnih vprašanj, ki se nanašajo na stanje zaznane in dejanske raziskovalne kompetence študentov pedagoških študijskih programov, razvoj zaznane in dejanske raziskovalne kompetence, razliko med zaznano in dejansko ravnjo raziskovalne kompetence, vpliv raziskovalno usmerjenega poučevanja na razvoj raziskovalne kompetence ter na poglede nosilcev predmetov s področja raziskovanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani o opredelitvi raziskovalno usmerjenega poučevanja, ozaveščenosti o pomenu raziskovalne kompetence in o učinkovitih načinih razvoja raziskovalne kompetence. Disertacija je sestavljena iz štirih objavljenih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah in dodatne kvalitativne študije, predstavljene v disertaciji, skupaj pa odgovarjajo na sedem zastavljenih raziskovalnih vprašanj. V prvem članku smo s sistematičnim pregledom literature, izvedenim po smernicah PRISMA, raziskali, kako je raziskovalna kompetenca prihodnjih učiteljev opredeljena, merjena in kako jo lahko razvijamo. Rezultati so pokazali na veliko variabilnost pri opredelitvi koncepta, in sicer jo nekateri opredeljujejo kot sposobnost samostojno poiskati in kritično ovrednotiti znanstvene vire, jasno komunicirati o raziskovalnih ugotovitvah ter uporabljati rezultate raziskav v praksi, drugi kot zmožnost pripraviti, izvesti, analizirati in predstaviti lastno raziskavo, tretji pa opredelitve sploh ne podajo. Podobno raznolikost smo zasledili tudi pri merjenju raziskovalne kompetence, in sicer da študije uporabljajo različne raziskovalne pristope in instrumente, od anketnih vprašalnikov in intervjujev do analiz dokumentov in praktičnih projektov, pri čemer večina študij meri zaznano raziskovalno kompetenco (samoocenjeno), merjenje dejanske raziskovalne kompetence pa je redkejše. Na podlagi ugotovitev članek predlaga novo opredelitev raziskovalne kompetence, in sicer kot večdimenzionalen konstrukt, ki vključuje kombinacijo raziskovalnega znanja, raziskovalnih spretnosti in odnosov, povezanih z zmožnostjo za samostojno kognitivno dejavnost in uresničevanje raziskovalnih ciljev. Opredelitev poudarja tudi pomen učinkovite komunikacije o rezultatih raziskovalnega dela in uporabe ustreznih raziskovalnih metodologij. Vključuje sposobnost razmišljanja o lastnih pedagoških praksah in zmožnost uporabe raziskovalnih ugotovitev za izboljšanje učnih praks. Članek poudari tudi potrebo po razvoju standardiziranih merskih instrumentov in nadaljnjih raziskavah, ki bi celoviteje zajele zaznano in dejansko raziskovalno kompetenco prihodnjih učiteljev. V drugem članku smo se osredotočili na merjenje zaznane raziskovalne kompetence magistrskih študentov, ki so vpisani v programe za izobraževanje prihodnjih učiteljev v Sloveniji. Da bi lahko zaznano raziskovalno kompetenco izmerili, smo najprej razvili in validirali instrument (anketni vprašalnik), s katerim je mogoče meriti zaznano raziskovalno usmerjeno poučevanje in tri dimenzije zaznane raziskovalne kompetence, tj.: raziskovalno znanje, raziskovalne spretnosti in odnos do raziskovanja. Na podlagi analize odgovorov ugotavljamo, da se magistrski študentje ocenjujejo kot dobro usposobljeni za oblikovanje raziskovalnih ciljev in hipotez ter za teoretično utemeljitev pridobljenih rezultatov, nižje pa ocenjujejo svojo usposobljenost poznavanja in uporabe statističnih postopkov in uporabe orodij, namenjenih statistični obdelavi podatkov, kot je Statistični paket za družboslovne vede (program SPSS). Prav tako se ocenjujejo manj usposobljeni za vrednotenje veljavnosti in zanesljivosti merskih instrumentov ter za izvajanje akcijskega raziskovanja. Analiza razlik med magistrskimi študenti pa razkriva, da tisti, ki so na prvi stopnji končali nepedagoški študijski program, višje ocenjujejo svoje poznavanje raziskovalnega področja ter izkazujejo višjo samozavest pri večini statističnih in metodoloških vidikov. Magistrski študentje, ki so na prvi stopnji končali pedagoški študijski program, bolje poznajo statistične postopke, značilne za pedagoško področje, višje ocenjujejo svoje znanje o akcijskem raziskovanju in izražajo pozitivnejši odnos do praktične uporabe raziskovanja v izobraževalnem okolju. Ugotovitve študije poudarjajo pomen vključevanja celovitega usposabljanja na statističnem področju in vključevanja praktičnih raziskovalnih izkušenj v pedagoške študijske programe. V tretjem članku smo analizirali razvoj zaznane in dejanske raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev, vpisanih v magistrski program Poučevanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Z uporabo predtesta na začetku magistrskega študija in potesta ob koncu prvega semestra smo ugotavljali, kako se zaznana in dejanska raziskovalna kompetenca razvijata med prvim semestrom študija in v okviru raziskovalno usmerjenega predmeta. Zaznano raziskovalno kompetenco smo merili z vprašalnikom, ki smo ga predstavili v drugem članku, za merjenje dejanske raziskovalne kompetence pa smo razvili in testirali preizkus znanja, ki je zajemal naloge iz metodologije, oblikovanja raziskovalnih vprašanj in hipotez, izbire ustreznih raziskovalnih pristopov in iz statistične obdelave podatkov. Rezultati so pokazali, da so prihodnji učitelji po končanem semestru statistično značilno in pomembno (merjeno z velikostjo učinka) izboljšali zaznano in dejansko raziskovalno kompetenco, pa tudi to, da se med zaznano in dejansko raziskovalno kompetenco pojavljajo statistično značilne razlike. Napredek je bil opažen predvsem pri zaznanem raziskovalnem znanju in spretnostih, medtem ko se je odnos do raziskovanja izboljšal zmerno. Ugotovili smo tudi, da so prihodnji učitelji na začetku študija svojo raziskovalno kompetenco pogosto precenjevali, ob koncu semestra pa so bile zaznave bolj usklajene z dejansko raziskovalno kompetenco, kar pripisujemo pojavu, imenovanem sprememba odziva (angl. »response shift«), tj. spremembi notranjih meril samopresoje zaradi pridobljenih izkušenj in poglobljenega razumevanja raziskovalnega procesa. Članek se sklene z ugotovitvijo, da raziskovalno usmerjeno poučevanje, ki vključuje: praktične raziskovalne naloge, uporabo programske opreme za statistično analizo (npr. SPSS), oblikovanje vprašalnikov in kritično analizo obstoječih raziskav, pomembno prispeva k razvoju zaznane in dejanske raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev. V četrtem članku smo analizirali, kako zaznano raziskovalno usmerjeno poučevanje vpliva na razvoj zaznane raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev, vpisanih v magistrski program Poučevanje na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Za merjenje smo uporabili in testirali instrument, ki smo ga predstavili v drugem članku. Ugotovitve kažejo, da prihodnji učitelji v študijskih programih zaznavajo zmerno prisotnost raziskovalno usmerjenega poučevanja in ocenjujejo, da imajo zmerno raven raziskovalne kompetence. Prav tako ugotavljamo pozitiven vpliv zaznanega raziskovalno usmerjenega poučevanja na vse tri dimenzije zaznane raziskovalne kompetence, pri čemer ima največji vpliv na spretnosti, sledita pa znanje in odnos do raziskovanja. Na tej osnovi članek poudari potrebo po sistematičnem, programskem načrtovanju raziskovalnih izkušenj, in sicer prepletanje raziskovanja z učnimi izidi in s preverjanjem znanja oz. kompetenc, več priložnosti za sodelovanje v raziskavah, študentske simpozije in druge oblike diseminacije raziskovalnega dela ter redne stike z raziskovalci znotraj in zunaj ustanove. Sledila je kvalitativna analiza po načelih utemeljene teorije, s katero smo dopolnili ugotovitve, pridobljene na podlagi štirih znanstvenih člankov, in poglobili razumevanje, kako nosilci predmetov na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani razumejo, razvijajo in vrednotijo raziskovalno kompetenco prihodnjih učiteljev. Z namenskim izborom nosilcev predmetov, pri katerih učni načrti vključujejo raziskovalno metodologijo ali razvoj raziskovalne kompetence, smo zbrali podatke z odprtimi vprašanji ter jih analizirali z odprtim, osnim in s selektivnim kodiranjem. Na podlagi analize odgovorov smo oblikovali utemeljeno teorijo, po kateri (po mnenju udeležencev) raziskovalno kompetenco sestavljajo tri med seboj povezane dimenzije, in sicer: kritična raziskovalna pismenost (presoja kakovosti dokazov, etika in veljavnost), znanstvena raziskovalnost (samostojno voden kvantitativni in kvalitativni raziskovalni proces, od vprašanj do poročila) ter raziskovanje lastne prakse (akcijsko raziskovanje za izboljševanje pouka). Ugotovili smo, da razvoj teh dimenzij omogočajo: raziskovalno usmerjen visokošolski študijski program, visoka vidnost raziskovalnega dela in institucionalne spodbude (vključno z delom s tujo literaturo in z medoddelčnim sodelovanjem), omejujejo pa: časovne in organizacijske obremenitve, velike skupine, razkorak med teorijo in prakso ter pomanjkljivo zanimanje študentov za raziskovanje. Hkrati analiza razkrije različno uresničevanje teh strategij med predmeti in nizko ozaveščenost študentov o raziskovalni dejavnosti fakultete, zaradi česar nosilci predmetov napovedujejo: povečanje predstavitev lastnega raziskovalnega dela študentom, povezovanje raziskovalnih vsebin s samoevalvacijo, vključevanje študentov v projekte in pogostejšo rabe tuje literature. Na osnovi pridobljenih izsledkov in teoretičnih usmeritev smo oblikovali model razvoja raziskovalne kompetence prihodnjih učiteljev, ki raziskovanje umešča kot organizirano obliko dela, ki se skozi celoten študij sistematično vneseno in evalvirano spremlja na štirih medsebojno prepletenih ravneh: na institucionalni, programski, predmetni in na individualni. Model na institucionalni ravni zagotavlja pogoje za raziskovanje s sistematičnim vključevanjem študentov v raziskovalne dejavnosti in vrednotenje njihovega dela. Na programski ravni model opredeljuje postopno razvijanje raziskovalne kompetence po letnikih z jasnimi študijskimi rezultati in metodami dela, kar omogoča povezavo poučevanja in raziskovanja. Na predmetni ravni se zahteva celoten raziskovalni proces v avtentičnih okoljih oziroma priprava izvedbenega načrta, pri čemer mentorstvo in povratna informacija podpirata kakovosten razvoj. Individualna raven pa prikazuje razvoj študenta skozi štiri faze, in sicer: izpostavljenost raziskovalnemu delu, sodelovanje v raziskovalnih aktivnostih, samostojna izvedba raziskave ali oblikovanje celovitega raziskovalnega načrta ter refleksija o raziskovalnem delu in prenos raziskovalnih ugotovitev v prakso, pri čemer se v vsaki fazi sistematično razvija tudi pozitiven odnos do raziskovanja. V fazi izpostavljenosti prihodnji učitelj spozna osnovne korake raziskovalnega dela, začne usmerjeno branje raziskovalnih poročil in kratko poročanje o prebranem ter razmisli, kaj iz prebranega bi lahko uporabil pri svojem nadaljnjem raziskovalnem delu. V fazi sodelovanja v raziskovalni aktivnosti sodeluje pri manjšem raziskovalnem projektu, soustvarja vprašanja, pomaga pri zbiranju podatkov in njihovi analizi, rezultate pa predstavi v študijskem okolju. V fazi samostojne izvedbe ali celovitega načrta prevzame vodilno vlogo, načrtuje raziskavo, izbere primeren pristop, zbere ali pripravi podatke, izvede analizo in pripravi poročilo z javno predstavitvijo. V fazi refleksije o raziskovalnem delu in prenosa raziskovalnih ugotovitev v prakso primerja ugotovitve z začetnimi cilji, opiše omejitve ter jasno navede, katere elemente bo ohranil, kaj bo prilagodil in kako bi spremembe uresničil pri pouku. S tem modelom raziskovanje postane integriran in načrtovan del izobraževanja prihodnjih učiteljev, s čimer se na sistemski ravni podpira kontinuiran razvoj učiteljev, pripravljenih na izzive sodobnega izobraževanja. Model hkrati omogoča izboljšave poučevanja v visokošolskih študijskih programih in empirično spremljanje učinkov raziskovalno usmerjenega poučevanja na usposobljenost prihodnjih učiteljev, obenem pa podpira prenos v šolsko prakso, pri čemer raziskovalna kompetenca učiteljev služi kot mehanizem za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti pouka in šol.

Language:Slovenian
Keywords:raziskovanje, vzgoja in izobraževanje, izobraževanje učiteljev, zaznana raziskovalna kompetenca, dejanska raziskovalna kompetenca, raziskovalno usmerjeno poučevanje, pedagoški študijski program, prihodnji učitelj, raziskovalno znanje, pedagoška praksa, strokovni razvoj, zagotavljanje kakovosti
Work type:Doctoral dissertation
Typology:2.08 - Doctoral Dissertation
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:M. Matjašič
Year:2026
Number of pages:188 str.
PID:20.500.12556/RUL-181140 This link opens in a new window
UDC:37(043.2)
COBISS.SI-ID:273522947 This link opens in a new window
Publication date in RUL:26.03.2026
Views:108
Downloads:38
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:The effect of research-based teaching on the development of research competence of pre-service teachers
Abstract:
Research competence is becoming a key component of pre-service teachers' professional identity, as it enables critical reading, conducting research, independently addressing pedagogical challenges, and evidence-based decision-making. Research-based teaching is an important mechanism in this process, providing authentic research experiences and promoting the transfer of knowledge into practice. Despite its importance, the development of research competence and the integration of research-based teaching into the curriculum have not yet been sufficiently researched at national or international level. Furthermore, definitions of research competence are heterogeneous, and measurement tools are often insufficiently standardised, making it difficult to reliably assess and compare results in this area. To address this gap, the dissertation examines the impact of research-based teaching on the development of pre-service teachers' perceived and actual research competence, and proposes a model for developing research competence in teacher education programmes. The analysis is guided by seven research questions concerning the status of perceived and actual research competence, its development, the discrepancy between perceived and actual levels, the impact of research-based teaching, and the views of course instructors in research-related subjects at the Faculty of Education, University of Ljubljana, on the definition of research competence, students' awareness of research activity, and effective ways to develop it. The dissertation consists of four published articles and an additional qualitative study, which together address the seven research questions. In the first article, a systematic literature review conducted in accordance with PRISMA guidelines analysed how the research competence of pre-service teachers is defined, measured, and developed. The results show that definitions vary widely: some authors describe research competence as the ability to critically evaluate scholarly sources, clearly communicate research findings, and apply these findings to practice; others define it as the ability to design, conduct, analyse, and present one’s own research; and some provide no definition at all. Similar diversity is evident in measurement approaches, which range from questionnaires and interviews to document analyses and practical projects, with a predominant focus on perceived (self-reported) research competence and relatively little attention to the assessment of actual competence. On this basis, the article proposes a new definition of research competence as a multidimensional construct encompassing research knowledge, research skills, and attitudes related to independent cognitive activity and the pursuit of research goals. The definition also emphasises effective communication, appropriate research methods, reflective consideration of one’s pedagogical practice, and the application of research findings to improve teaching. The article highlights the need for standardised measurement tools and further studies that capture both perceived and actual research competence. The second article measures perceived research competence among master’s students enrolled in teacher education programmes in Slovenia. To measure research competence, we first developed and validated a questionnaire that assesses perceived research-based teaching and the three dimensions of perceived research competence (research knowledge, research skills, and attitudes towards educational research). The results show that master’s students perceive strong abilities in formulating research objectives, hypotheses, and theoretical substantiation, but lack confidence in statistical procedures and in using statistical analysis tools such as SPSS. They also feel unprepared to assess the validity and reliability of data collection instruments and to conduct action research. Furthermore, students without a bachelor’s degree in education perceive better knowledge in research areas and exhibit higher confidence in most statistical and methodological aspects. In contrast, students with a bachelor’s degree in education demonstrate greater confidence in specialised areas such as statistical procedures and action research, and hold more positive attitudes towards the practical application of research in educational settings. Based on these findings, the article suggests enhancing hands-on research experiences and fostering a supportive community to improve engagement, confidence, and research competence among pre-service teachers. The third article examines the development of perceived and actual research competence among pre-service teachers enrolled in the Master’s programme in Teaching at the Faculty of Education, University of Ljubljana. A pre-test at the start of the programme and a post-test at the end of the first semester were used to track changes during a research-based course. Perceived competence was measured using the questionnaire developed in the second article, while actual competence was assessed with a knowledge test developed and piloted for this purpose, including tasks in methodology, formulation of research questions and hypotheses, selection of appropriate research approaches, and statistical data analysis. The results show a statistically significant and practically meaningful improvement (as indicated by effect sizes) in both perceived and actual research competence, as well as statistically significant differences between perceived and actual competence. Progress was most evident in perceived research knowledge and skills, while the increase in research attitudes was moderate. The study also indicates that pre-service teachers often overestimated their research competence at the beginning of the programme, whereas by the end of the semester their perceptions were more closely aligned with their actual competence. This pattern is interpreted as a response shift, that is, a change in internal standards of self-evaluation due to gained experience and a deeper understanding of the research process. The article concludes that research-based teaching (incorporating practical research tasks, the use of statistical software such as SPSS, questionnaire design, and critical analysis of existing studies) can enhance both perceived and actual research competence. The fourth article examined the impact of perceived research-based teacher education on the development of pre-service teachers’ perceived research competence. For measurement, we used and tested the instrument presented in the second article. Students completed a questionnaire assessing both perceived research-based teacher education and three dimensions of perceived research competence: perceived research knowledge, perceived research skills, and research attitudes. The results showed that pre-service teachers perceive a moderate presence of research-based teacher education in their study programmes and a moderate level of research competence. Furthermore, regression analyses revealed a significant relationship between perceived research-based teacher education and all three components of perceived research competence, with the largest effect observed for perceived research skills. These findings demonstrate the potential of systematic, institution-wide support for research experiences in teacher education, including collaborative projects, faculty and student research efforts, and opportunities to apply and present research findings. By strengthening the elements of research-based teacher education, programmes can help pre-service teachers develop the knowledge, skills, and attitudes necessary for evidence-based practice. Finally, a qualitative analysis based on grounded theory was conducted to support the findings from four articles and to deepen understanding of how course instructors at the Faculty of Education, University of Ljubljana, conceptualise, develop, and assess the research competence of pre-service teachers. Using a purposive sample of course instructors whose curricula include research methodology or research competence development, we collected open-ended responses and analysed them through open, axial, and selective coding. The resulting grounded theory indicated that research competence comprises three interrelated dimensions: critical research literacy (assessing the quality of evidence, ethics, validity), scientific research practice (independently conducting quantitative and qualitative research from questioning to reporting), and examining one’s own practice (action research to improve teaching). According to the participants, the development of these dimensions is enabled by a research-led curriculum, high visibility of research activity, and institutional support (including engagement with international literature and cross-departmental collaboration), while it is constrained by time and organisational pressures, large cohorts, the theory-practice divide, and student motivation. The analysis also revealed heterogeneity in implementation across programmes and limited student awareness of faculty research activities, prompting course instructors to plan more field-based research assignments, stronger links with self-evaluation processes, greater involvement in projects, and increased use of international literature. Based on the insights and theoretical directions gained, we have developed a model for the development of pre-service teachers’ research competence, positioning research as an organised, replicable, and measurable practice at four interconnected levels: institutional, programme, course, and individual. At the institutional level, the model establishes the conditions for research through the systematic involvement of students in research activities and the public assessment of their work. At the programme level, it defines the gradual development of research competence for each academic year, with clear standards and assignments aimed at narrowing the gap between theory and practice. The course level requires the completion of the entire research process in authentic settings or the preparation of a comprehensive implementation plan, supported by mentoring and feedback to ensure quality development. The individual level illustrates the student’s progression through four phases: exposure, activity, independent implementation or comprehensive planning, and reflection and transfer to practice. In the exposure phase, pre-service teachers learn the basics of research, conduct literature reviews, and consider how to apply the knowledge gained in the classroom. In the activity phase, pre-service teachers participate in a small research project, help to develop research questions, assist with data collection and partial analysis, and present the results in the school environment. In the independent implementation or comprehensive planning phase, pre-service teachers take a leading role in planning the research, selecting appropriate approaches, collecting or processing data, conducting the analysis, and writing a report with a public presentation. In the reflection and transfer phase, pre-service teachers compare the results with the original objectives, describe the limitations, and clearly define which elements should be retained, which should be adapted, and how the changes should or could be implemented in the classroom. Through this model, research becomes an integrated, replicable, and measurable part of pre-service teacher education, supporting the sustainable development of high-quality teaching staff prepared to meet the challenges of today’s education at a systemic level. The model also enables further curricular improvements and empirical research to observe the impact of research-based teaching on the competences and pedagogical practice of future generations of teachers.

Keywords:research, perceived research competence, actual research competence, research-based teaching, teacher education programme, pre-service teacher, research knowledge, teaching practice, professional development, quality assurance

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back