Sodobni sistemi za prepoznavanje prstnih odtisov se za namen učinkovite obdelave biometričnih podatkov močno zanašajo na kompaktne predloge na osnovi minucij. Čeprav je dolgo veljalo prepričanje, da takšne predloge ne vsebujejo dovolj informacij za rekonstrukcijo izvorne slike, so nedavne raziskave pokazale, da je realistična rekonstrukcija mogoča. Kljub precejšnjemu napredku imajo obstoječi generativni pristopi pogosto težave z reprodukcijo kompleksne strukture grebenov prstnih odtisov. Rekonstruirani odtisi pogosto vsebujejo napake v bližini singularnih točk, moten je globalni tok grebenov, pojavljajo pa se tudi lažne minucije, predvsem na območjih, kjer primanjkuje konteksta.
V tem delu predlagamo nov način kodiranja minucij, ki generativnemu modelu med procesom učenja zagotavlja dodatne kontekstualne informacije. Predlagani pristop izboljša izgled grebenov, zmanjša število napak v bližini singularnih točk in ustvari bolj naraven videz celotnega odtisa. Vrednotenje je bilo izvedeno na podatkovnih zbirkah URU in Anguli zrazličnimi scenariji napadov, ki temeljijo na biometričnem ujemanju, ter ocene kakovosti prstnih odtisov NFIQ2. V povprečju se je uspešnost napada tipa I na podatkovni zbirki URU izboljšala za 17%, na zbirki Anguli pa za 65%, medtem ko se je uspešnost napada tipa II na zbirki URU izboljšala za 25%. Poleg tega se je povprečna kakovost odtisov izboljšala za približno 15–20% na obeh podatkovnih zbirkah. Ti rezultati kažejo, da vključitev bogatejših kontekstualnih informacij bistveno izboljša rezultat rekonstrukcije, kar vodi do bolj kakovostnih in realističnih prstnih odtisov.
|