Sodobni numerični modeli uporabljajo časovno odvisne materialne parametre kot vhodne podatke za simulacijo viskoelastičnega odziva polimerov. Zanesljivost numeričnih napovedi je zato odvisna od točnosti določitve teh parametrov. Razumevanje merilne negotovosti, povezane z njihovo identifikacijo, je ključnega pomena za oceno pričakovanega razpona in zanesljivosti rezultatov simulacij. Čeprav so analize negotovosti na podlagi lezenja za druge materiale že znane, so vrednotenja negotovosti za polimere, ki zahtevajo določitev več viskoelastičnih materialnih funkcij, še vedno redka, obstoječe raziskave polimerov pa temeljijo predvsem na relaksacijskih preizkusih. Ta raziskava eksperimentalno analizira viskoelastično vedenje polipropilena pri 60 °C s pomočjo nateznih in strižnih preizkusov lezenja, ki temeljijo na natezni in rotacijski reometriji. Določene so bile natezna, strižna in stisljivostna podajnost ter pripadajoče standardne in razširjene merilne negotovosti v skladu s smernicami JCGM 100:2008. Rezultati kažejo, da negotovosti tipa A najbolj prispevajo k skupni standardni negotovosti, pri čemer so relativne razširjene negotovosti znašale približno 3 % za strižno podajnost in do 25 % za stisljivostno podajnost. Raziskava opredeljuje glavne vire negotovosti in predlaga strategije za njihovo zmanjšanje, vključno s povečanjem števila ponovitev meritev in izboljšanjem nadzora okoljskih pogojev. Predstavljeno je celovito vrednotenje negotovosti pri določanju viskoelastičnih materialnih funkcij na podlagi lezenja, kar zagotavlja zanesljivejše vhodne podatke za numerične simulacije.
|
