Details

Kvalitativna in kvantitativna termična analiza staranih betonov
ID Pavšek, Valentin (Author), ID Marinšek, Marjan (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (3,86 MB)
MD5: 415F423A7D34417D10BF1CE087257B58

Abstract
V magistrskem delu je obravnavano staranje dolomitnih betonov in možnost uporabe termogravimetrične analize kot hitre, relativno enostavne in cenovno ugodne metode za kvalitativno in kvantitativno oceno sestave cementno-karbonatnih sistemov. Beton je večfazni material, pri katerem se med izpostavitvijo agresivnemu okolju spreminja tako hidratirana cementna pasta kot tudi karbonatni agregat, zato se s časom spreminja tudi potek TG/DTG krivulj. Namen dela je bil povezati spremembe v TG/DTG zapisih s faznimi spremembami, potrjenimi z rentgensko praškovno difrakcijo, ter preizkusiti pristop, s katerim je mogoče iz termičnih podatkov oceniti začetno oziroma “izmerjeno” fazno sestavo vzorcev. Preučena sta bila dva betona z dolomitnim agregatom tipa Gunte (Slovenija), pripravljena z dvema različnima vezivoma (C1 in C3). Po 28 dneh strjevanja so bili vzorci starani v 1 M raztopini NaOH pri 60 °C do 12 mesecev, vmesno vzorčenje pa je potekalo po 28 dneh ter po 3, 6 in 12 mesecih. Fazna sestava je bila določena z XRD in Rietveldovo metodo, termične spremembe pa so bile spremljane z istočasno TG/DTG analizo do 1200 °C; pri izbranih vzorcih je bila analiza podprta tudi z masno spektrometrijo, kjer sta bila signala m/z = 18 in m/z = 44 uporabljena kot indikatorja sproščanja H$_2$O in CO$_2$. Takšen MS-prikaz se je izkazal kot posebej uporaben v območjih, kjer je na DTG viden en razširjen vrh ali vrh z ramenom, v ozadju pa poteka več procesov z različno kemijsko naravo (npr. sočasno sproščanje H$_2$O in CO$_2$). Za kvantifikacijo prispevkov na DTG krivuljah je bila uporabljena dekonvolucija vrhov, nato pa stehiometrični preračun masnih izgub v deleže izbranih faz; pri tem je bil preračun omejen na faze, ki so bile potrjene z XRD, saj bi vključevanje dodatnih, nedokazanih faz pomenilo špekulacijo. Rezultati kažejo, da se pri alkalnem staranju spreminja ravnotežje med karbonatnimi fazami in produkti cementne paste, kar se odrazi tako v XRD sestavi kot v relativnih prispevkih nizko-, srednje- in visokotemperaturnih vrhov na DTG. V karbonatnem območju se s staranjem praviloma krepi prispevek kalcita in hkrati zmanjšuje delež dolomita, kar je skladno s postopnimi preobrazbami karbonatnega dela sistema in s spremembami kemije porne raztopine. Hkrati se pri staranih vzorcih pojavljajo oziroma ojačajo magnezijeve in aluminijeve sekundarne faze (npr. hidrotalcitu podobne faze, brucit in hidrogarneti), medtem ko portlandit s časom upada. V sulfatno-aluminatnem delu sistema je opazen trend destabilizacije etringita v karbonatno bogatem okolju ter pojav manjših deležev monokarbonata, kar je smiselno glede na večjo stabilnost karbonatnih AFm faz v takih pogojih. Primerjava izračunanih deležev iz TG/DTG s faznimi deleži iz XRD pokaže, da lahko pristop pravilno opiše glavne trende, vendar se razlike povečajo predvsem v nizkotemperaturnem območju (H$_2$O prispevki) ter v karbonatnem območju, kjer se različni karbonatni prispevki pogosto prekrivajo in jih je težko enolično razmejiti zgolj iz oblike DTG. Najpomembnejša omejitev kvantifikacije se je pokazala pri obravnavi manj urejenih karbonatnih prispevkov, kjer se lahko isti razširjen vrh razlaga kot prispevek manj urejenega kalcita, vendar je realno mogoč tudi prispevek manj urejenega dolomita. Določitev razmerja med manj urejenim dolomitom in manj urejenim kalcitom (npr. z dodatnimi omejitvami iz XRD ali z ločeno kalibracijo) bi zato verjetno vodila do boljšega ujemanja med izračunano in izmerjeno fazno sestavo ter do zanesljivejšega stehiometričnega preračuna karbonatnega dela sistema. Kljub temu rezultati potrjujejo, da je termogravimetrija uporabna kot hitra metoda za grobo strukturo in primerjalno spremljanje staranja betonov, pri čemer kombinacija z XRD (in po potrebi MS) omogoča interpretacijo prekrivajočih se procesov in zmanjšuje dvoumnosti pri pripisu posameznih vrhov.

Language:Slovenian
Keywords:termogravimetrija, staranje betona, razpad karbonatov, dekonvolucija vrhov
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FKKT - Faculty of Chemistry and Chemical Technology
Year:2026
PID:20.500.12556/RUL-180732 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:272426243 This link opens in a new window
Publication date in RUL:16.03.2026
Views:250
Downloads:93
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Qualitative and quantitative thermal analysis of aged concretes
Abstract:
This thesis investigates the aging of dolomitic concretes and evaluates thermogravimetric analysis as a fast, relatively simple and cost-effective approach for qualitative and quantitative assessment of cement–carbonate systems. Since concrete is a multiphase material, exposure to aggressive environments alters both the hydrated cement paste and carbonate aggregates, which is reflected in the evolution of TG/DTG curves with time. The aim of this work was to relate TG/DTG features to phase changes confirmed by X-ray powder diffraction, and to test a procedure for estimating phase composition from thermal data. Two concretes prepared with Gunte dolomite aggregate (Slovenia) and two different binders (C1 and C3) were studied. After 28 days of curing, specimens were aged in 1 M NaOH at 60 °C for up to 12 months, with intermediate sampling after 28 days and after 3, 6 and 12 months. Phase composition was determined by XRD using Rietveld refinement, while thermal behaviour was monitored by simultaneous TG/DTG up to 1200 °C. For selected samples, mass spectrometry was coupled to the thermal analysis; the m/z = 18 and m/z = 44 signals were used as indicators of H$_2$O and CO$_2$ release, which proved particularly useful in temperature ranges where a single broad DTG peak can conceal several overlapping processes. DTG peak deconvolution was applied to quantify individual contributions, followed by stoichiometric conversion of mass losses into phase contents. Importantly, the calculation was restricted to phases confirmed by XRD, as introducing additional phases would be speculative. The results show systematic aging-related changes in both XRD phase assemblage and DTG peak contributions. In the carbonate range, calcite contributions generally increase while dolomite decreases, consistent with progressive transformations in carbonate-rich systems and changes in pore solution chemistry. Secondary Mg- and Al-bearing phases (hydrotalcite-like phases, brucite and hydrogarnets) become more pronounced with aging, whereas portlandite decreases. Sulfate–aluminate phases exhibit a trend of ettringite destabilisation in carbonate-rich conditions, with minor formation or persistence of monocarbonate AFm. Comparison between TG/DTG-based estimates and XRD results indicates that the approach captures major trends, while larger deviations occur in the low-temperature H$_2$O region and in the carbonate region, where multiple carbonate contributions overlap and cannot always be uniquely separated from DTG shape alone. A key limitation was identified in the treatment of less-ordered carbonate contributions: a broad carbonate peak attributed to less-ordered calcite may also include less-ordered dolomite. Determining the ratio between less-ordered dolomite and less-ordered calcite (e.g., via additional XRD constraints or calibration) would likely improve the agreement between calculated and measured phase contents and yield more robust stoichiometric back-calculations. Overall, the work confirms TG/DTG as a useful rapid method for assessing the broad structure of aged concretes, while combination with XRD (and MS when needed) reduces ambiguity in peak assignment and interpretation.

Keywords:thermogravimetric analysis, concrete aging, carbonate decomposition, peak deconvolution

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back