Najstarejši znani neolitski kompleksi v porečju Spodnje Donave datirajo v obdobje okoli 6200 pr. n. št. V regiji Dobrudža, med reko Donavo in Črnim morjem, pa se zdi, da se je proces neolitizacije začel nekoliko pozneje. Na to časovno zamaknjenost opozarjajo arheološki podatki, ki so bili predmet dolgotrajnih razprav. Trenutna interpretacija kaže, da najstarejše zanesljivo datirane neolitske najdbe na tem območju pripadajo kulturi Hamangia (pribl. 5300–4600 pr. n. št., kalibrirano), čeprav nekatere nove najdbe kažejo na obstoj predhodne kulture pre-Hamangia, ki je datirana v čas pred 5700–5400 pr. n. št., kalibrirano. Naša arheozoološka študija potrjuje obstoj pašnega gospodarstva v obeh kulturah pre-Hamangia in Hamangia. Visok delež ostankov udomačenih živali, predvsem goveda (Bos taurus) in malih prežvekovalcev (Ovis aries/Capra hircus), potrjuje intenzivno živinorejo kot osrednji gospodarski temelj obeh kultur. Koščena industrija, ki temelji predvsem na uporabi kosti omenjenih vrst, potrjuje razširjeno rabo živalskih ostankov v vsakdanjih dejavnostih. Obdelane kosti so bile odkrite v gospodinjskih odpadkih, medtem ko so obdelani rogovi in zobje redko zastopani, kar kaže na selektivno rabo surovin. Prav tako so bile kot funkcionalna orodja uporabljene školjke vrste Unio ter oklepi želv, najverjetneje za potrebe domačih opravil. Izdelki iz eksotičnih surovin (npr. Spondylus sp.) nakazujejo na široka družbena omrežja in izmenjavo. Funkcionalnost koščenih orodij je bila povezana z vsakdanjimi dejavnostmi obeh skupnosti; uporabljali so jih pri izdelavi keramike ter obdelavi rastlinskih vlaken in lesa. Za študijski primer smo izbrali artefaktni zbir kulture Hamangia z najdišča Cheia. S primerjalnimi analizami kostnih zbirov kulture pre-Hamangia na najdišču Palazu Mare – Malul Mare ter kulture Hamangia z najdišča Techirghiol – Dealul Paloda-Minerva bomo prepoznali tehnološke trende in inovacije v obeh kronološko-kulturnih fazah.
|