Cilji: Študija je bila namenjena raziskovanju medsebojno odvisnih učinkov trajanja počitka, dihalnih tehnik in obsega vadbe na nastavljeno oceno zaznanega napora pri karateistih na elitnem nivoju. Oprema in metode: V tej študiji je sodelovalo devet vrhunskih športnikov (moški = 6). Organizirali smo šest treningov, od katerih je vsak obsegal 200 gyaku-zuki udarcev, razdeljenih v pet serij s 40 ponovitvami na serijo, z različnimi tehnikami počitka in dihanja (kime, kiai in brez izdiha). Treningi so vključevali kratke (30 sekund) in dolge (90 sekund) počitke, obseg treninga pa je bil analiziran ločeno za vsakega od petih sklopov. Meritve notranje obremenitve so bile zbrane od udeležencev med premori med serijami. Rezultati: Tristranska ANOVA znotraj subjekta je pokazala, da krajši počitek (p = 0,013, η$^2$ = 0,561) in večje število nizov (p = 0,000, η$^2$ = 0,861) vodita do višjih subjektivnih odzivov v primerjavi z daljšim počitkom in manj nizi. Nasprotno pa podfaktorji dihalnih tehnik niso pokazali pomembnih učinkov (p > 0,05). Zaključek: Ta študija zagotavlja vpogled v prednosti trajanja časa počitka in obsega treninga glede subjektivne obremenitve med treningi kumite-karateja za vrhunske karateiste, kar nakazuje, da bi lahko bila vključitev teh dejavnikov koristen pristop pri načrtovanju treninga kumite-karateja.
|