Pričujoče magistrsko delo obravnava izbrana ledinska imena na območju Celja in njegove širše okolice. Osrednji predmet raziskave so geografska lastna imena. Temeljni cilj naloge je ugotoviti, ali so obravnavana ledinska imena slovenskega ali nemškega izvora. Poleg etimološkega vidika so v delu obravnavani tudi morfološki vidiki ledinskih imen, zlasti slovnično število ter sklanjatvene končnice. Raziskava se ne omejuje zgolj na vprašanje jezikovnega izvora ledinskih imen, temveč vključuje tudi analizo oblikoslovnih kategorij, kot so ednina, dvojina (značilna za slovenščino) in množina, sklanjatveni vzorci ter raba predlogov v povezavi z vprašalnicami »Kje?«, »Kam?« in »Od kod?«. Posebna pozornost je namenjena tudi motivacijskim dejavnikom poimenovanja. Raba ledinskih imen danes ni več tako živa kot v preteklosti, saj so se zaradi intenzivnih urbanizacijskih procesov v zadnjih desetletjih tovrstna poimenovanja v veliki meri ohranila predvsem v podeželskem prostoru. Med značilne primere sodijo tradicionalna slovenska poimenovanja kmetij, kot so Pr ’ Strnád, Pr ’ Lípček, P ' r Novák, Pr ' Petrék, Pr ' Petelínšek. Ledinska imena, vključena v raziskavo, sodijo v širšem pomenu v štajersko narečno skupino. Posledično se njihova izgovorjava v več pogledih razlikuje od knjižne slovenščine; razlike so opazne zlasti pri dolgih in zaprtih samoglasnikih, med katerimi izstopajo glasovi »a«, »e« in »o«. Narečne značilnosti se kažejo tudi v krajšanju oziroma izpadu določenih samoglasnikov (npr. Grábljice → Grób'lce) ter v rabi predlogov, ki odstopa od knjižnojezikovne norme. V lokalni rabi se na primer pojavljajo izrazi, kot sta »Gremo na Ribnike Straníce.« ali »Gremo tja, ko so Ribniki na Stranícah.«. V knjižni slovenščini se ustrezna oblika glasi »Gremo k Ribnikom Straníce.«, pri čemer je uporabljen peti sklon oziroma mestnik. Ime Straníce v tem kontekstu označuje kraj, ki leži najbližje ribnikom, medtem ko je na vprašanje »Kam greš?« pravilen odgovor »Na Straníce.«, kar ustreza knjižnojezikovni normi. Zaradi kompleksnosti obravnavane tematike vseh njenih razsežnosti ni mogoče v celoti
zajeti v okviru ene magistrske naloge. Kljub temu lahko ugotovitve in razmisleki, predstavljeni v tem delu, služijo kot izhodišče za nadaljnje raziskave na obravnavanem področju.
|