Medicinska humanistika poudarja ključno vlogo avtopatografij pri razumevanju vpliva bolezni na posameznika ter s tem povezanih občutkov tvornosti, avtonomije in identitete. Ta študija uporablja multidisciplinarni teoretični okvir, ki je v skladu s pristopi medicinske humanistike. Ta vključuje kognitivne pristope k življenjskim pripovedim skupaj s humanistično interpretacijo pripovedovanja zgodb Franka Kermoda z namenom kritične obravnave obstoječih teorij pripovednega jaza, zlasti pripovedne celovitosti. Knjiga Paula Kalanithija When Breath Becomes Air je analizirana kot tipična avtopatografija, ki se učinkovito odziva na te izzive, hkrati pa upošteva zahteve svoje – postmoderne – dobe.
|