Avtobiografija Eve Ensler The Apology (2019) opisuje njeno odraščanje z nasilnim očetom, ki jo je v otroštvu posilil in se nikoli ni opravičil za škodo, ki jo je povzročil. Zato si avtorica, zdaj uspešna ženska pri šestdesetih, predstavlja očetovo opravičilo, v katerem podrobno opisuje vse, kar je prestala. Za razliko od Caruthove teorije travmatične aporije, po kateri so boleče izkušnje v osnovi protislovne in jih ni mogoče v celoti dojeti, Eve Ensler z zapisovanjem neizrečenih besed svojega očeta pokaže, da je travmo mogoče pozdraviti s pisanjem. Kot trdita Richard McNelly in Joshua Pederson lahko žrtev prav z pisanjem pridobi nadzor nad spominjanjem, kar ji pomaga ponovno oblikovati svoje sebstvo. Tako v avtoričinih spominih Caruthovo travmatsko amnezijo nadomešča moč zapomnjenih in zapisanih podrobnosti, ki omogočajo ozdravitev. Ta esej obravnava vprašanja incesta in posilstva skozi prizmo novejše teorije travme, pri čemer se osredotoča na domišljijsko opravičilo storilca. Z vzbujanjem »psevdo« spominov poskuša avtorica razumeti svojo otroško travmo in kako je ta vplivala nanjo. S pisanjem knjige The Apology se avtorica vzpostavi kot vir resnice in kot žrtev travme, ki je sposobna prekiniti začarani krog zlorab.
|
