Veliko videoigre vključujejo virtualne ekosisteme, naseljene z različnimi živalmi z realističnim vedenjem. Namen te diplomske naloge je uporabiti igralni mehanizem Unity za simulacijo različnih konfiguracij teh ekosistemov, kar uporabnikom omogoča analizo rezultatov tako v realnem času kot tudi z vizualizacijami zbranih simulacijskih podatkov. Virtualne živali v simulaciji temeljijo na genomih z geni, ki lahko mutirajo in vplivajo na lastnosti in vedenje, kot sta hitrost in vid.
Preučujemo, kako količina virov in lastnosti posameznikov vplivajo na naravno izbiro plena in plenilcev, ter sistem implementiramo v videoigre za bolj poglobljeno izkušnjo.
|