Namen: Ocenili smo stopnjo hospitalizacij, direktne stroške, značilnosti bolnikov in breme sočasnih bolezni ter bolnišnične izide zaradi periferne arterijske bolezni (PAB) v Sloveniji.
Metode: V analizo smo vključili bolnike, hospitalizirane zaradi PAB (glavna diagnoza I70.2–I70.9 po Mednarodni klasifikaciji bolezni, 10. izdaja) v Sloveniji med 1. januarjem 2015 in 31. decembrom 2022. Ocenili smo stopnjo hospitalizacij, direktne stroške, značilnosti bolnikov (starost, spol, izraženost bolezni in sočasne bolezni) ter delež revaskularizacij, velikih amputacij uda in bolnišničo umrljivost.
Rezultati: Vključili smo 15.978 bolnikov (60 % moških, mediana starost 72 let; 32 % s kronično kritično ishemijo uda) s 27.139 hospitalizacijami, kar predstavlja povprečno ~3.400 hospitalizacij/leto (stopnja hospitalizacij 161,4 na 100.000 prebivalcev/leto). Mediani direktni stroški (prilagojeni za inflacijo do 2025) so bili 3.177€ za hospitalno epizodo oziorma 10,8 milijonov €/leto. Najpogostejše sočasne bolezni so bile arterijska hipertenzija (35 %), dislipidemija (21 %) in sladkorna bolezen (19 %); statistično značilno so bile pogostejše pri bolnikih s kronično kritično ishemijo uda. V opazovanem obdobju je delež revaskularizacij narasel s 77,5 na 80,2 %, medtem ko je delež velikih amputacij upadel s 13,2 na 7,9 %, umrljovost pa s 5,0 na 3,3 %.
Zaključek: Breme hospitalizacij zaradi PAB je v Sloveniji precejšnje. Hospitalizirani bolniki s PAB imajo veliko breme sočasnih bolezni, zlasti ko gre za kronično kritično ishemijo uda. Kljub temu so velike amputacije in bolnišnična umrljivost pri bolnikih s PAB v zadnjem desetletju znatno upadle.
|