V prispevku analiziramo kako je krizno upravljanje med pandemijo covid-19 vplivalo na javno podporo v demokratično nazadujočih članicah EU – Poljski in Madžarski. Trdimo, da je prvi, takojšnji učinek pandemije "združevanje okoli zastave", toda ker populistične neliberalne vlade sprejemajo avtoritarne ukrepe, pandemija postavlja v ospredje neuspeh populistov in neučinkovito krizno upravljanje, zato bi moralo nezadovoljstvo javnosti zmanjšati podporo politike, ki je na oblasti. Na podlagi izvirnih anketnih podatkov, zbranih v času pandemije covid-19, testiramo več možnih virov nezadovoljstva: stanje v zdravstvu, gospodarstvo, korupcija in zloraba oblasti in izkrivljena komunikacija oziroma lažne informacije. Državljani, ki so nezadovoljni z delovanjem vladajočih populističnih strank, bi morali biti pripravljeni kaznovati "krivca", vendar ugotavljamo, da strankarske preference vplivajo na ocene odgovornosti vlade in puščajo podpornike imune na negativne učinke politike. Če primerjamo Madžarsko s Poljsko, vidimo, da bolj kot je družba polarizirana, večja je verjetnost, da bodo izredne okoliščine okrepile delitve v družbi in s tem tudi obstoječe oblasti.
|