Details

Preventivno in postvencijsko delovanje šole v primeru samomora učenca − študija primera
ID Dolinšek, Blanka (Author), ID Gregorčič Mrvar, Petra (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,15 MB)
MD5: 91C1C3FDDEE2FA00FA302C6C29D015EB

Abstract
V magistrskem delu obravnavamo tematiko samomorilnega vedenja pri mladostnikih, pri čemer se osredotočamo na preventivno in postvencijsko delovanje šole ob dogodku samomora učenca. V teoretičnem delu najprej predstavimo značilnosti samomora in samomorilnega procesa ter nadaljujemo s statističnimi podatki o razširjenosti samomora v Sloveniji ter razširjenosti samomora med mladimi v Sloveniji. Nadalje predstavimo značilnosti obdobja mladostništva in razvojne naloge, s katerimi se mladostniki srečujejo v obdobju adolescence, pri čemer se osredotočamo na soočanje mladostnikov z razvojnimi nalogami. V sklopu omenjenega poglavja opišemo tudi samomorilni proces pri mladostniku in nakažemo na razliko med samodestruktivnim in samopoškodovalnim vedenjem pri mladostnikih. Sledi poglavje z varovalnimi dejavniki in dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri mladostnikih, le-te v nadaljevanju predstavimo še v kontekstu šolskega okolja. Pozornost nadalje namenimo vlogi šole in strokovnih delavcev pri prepoznavanju in ukrepanju v primeru samomorilnega vedenja mladostnikov. Pri tem opredelimo opozorilne znake, ki nakazujejo na prisotnost tveganja za samomorilno vedenje, ter predstavimo ukrepanje v primeru zaznane (samomorilne) stiske pri mladostniku. Pri tem se podrobneje osredotočimo na pogovor z mladostnikom v (samomorilni) stiski. Poglavje zaključimo s predstavitvijo pomena sodelovanja šole z zunanjim strokovnjakom v primerih samomorilnega vedenja učencev. Sledi poglavje o preventivnem delovanju šole v povezavi s samomorilnim vedenjem mladostnikov, pri čemer najprej opredelimo vzgojno delovanje šole ter nadalje izpostavljamo predvsem pomen oddelčne skupnosti ter vlogo šolske svetovalne službe pri preventivnem delovanju šole. Ob koncu poglavja nakažemo na pomen detabuizacije samomora. V zadnjem poglavju predstavimo postvencijsko delovanje šole po samomoru učenca, pri čemer sledimo korakom postvencije, ki jih navajajo Smernice za postvencijo: ko se zgodi samomor učenca ali dijaka (2021). Nato izpostavimo še pomen sodelovanja šole in strokovnih delavcev z zunanjimi strokovnjaki v času postvencije, kot tudi pomen znanja in spretnosti strokovnih delavcev pri soočanju s samomorilnim vedenjem oziroma samomorom mladostnika. V empiričnem delu magistrske naloge predstavljamo rezultate, ki so bili pridobljeni z intervjuji strokovnih delavcev (ravnatelj, razredničarka, šolska svetovalna delavka), ki so se srečali s samomorom učenca, in zunanje strokovnjakinje, ki je z vključeno šolo sodelovala v času postvencije. Rezultate predstavljamo v treh sklopih, in sicer preventivno delovanje šole v povezavi s samomorilnim vedenjem, postvencijsko delovanje šole ob dogodku samomora učenca ter znanje, spretnosti in kompetence strokovnih delavcev za soočanje s samomorilnim vedenjem učencev. Ugotovili smo, da imajo šola in s tem strokovni delavci pomembno vlogo tako v preventivnem kot tudi v postvencijskem delovanju v primeru samomorilnega vedenja mladostnikov. V raziskavo vključeni intervjuvanci so poročali o tem, da samomorilno vedenje prepoznavajo predvsem tisti učitelji, ki so vsakodnevno z učenci, redkeje pa se učenci sami odločijo povedati o svoji stiski. Učitelji vzpostavijo prvi stik z učenci, za katere se predvideva, da so v stiski in naslovijo opaženo. Po pogovoru z učencem vključijo v proces še šolsko svetovalno službo. V povezavi s preventivnim delovanjem smo ugotovili, da šola, vključena v raziskavo, preventivno deluje na treh ravneh ter pri tem sodeluje z zunanjimi institucijami. Preventivne dejavnosti izvajajo tako učitelji kot tudi šolska svetovalna služba in zunanji strokovnjaki. Preventivno pa so na šoli delovali tudi po samomoru učenca; v ta namen so potekale delavnice in predavanja za učence, ki so jih izvajali šolska svetovalna služba ter zunanje strokovnjakinje. Organizirana so bila tudi posamezna srečanja za učitelje in starše, ki jih je vodila zunanja strokovnjakinja. V povezavi s postvencijskim delovanjem smo ugotovili, da so na šoli po prejeti novici o samomoru učenca delovali organizirano in hitro, pomoč so takoj začeli iskati pri zunanjih strokovnjakih. O dogodku so bili obveščeni vsi − učenci, učitelji in starši. Oblikoval se je krizni tim, pouk pa je potekal po ustaljenem urniku, vendar s posebnim poudarkom na pogovoru ter čustveni razbremenitvi učencev. V času postvencije so strokovni delavci šole sodelovali z različnimi institucijami in strokovnjaki, ki so nudili podporo učencem, učiteljem in staršem. Nazadnje ugotavljamo, da imajo strokovni delavci za soočanje in ustrezno ukrepanje v primerih samomorilnega vedenja le delno ustrezno znanje, šibko znanje oziroma ga sploh nimajo. Intervjuvanci so pri tem posebej poudarili pomen dodatnega izobraževanja in usposabljanja.

Language:Slovenian
Keywords:samomor, samomorilno vedenje v obdobju mladostništva, (samomorilne) stiske, preventivno delovanje šole, postvencijsko delovanje šole
Work type:Master's thesis/paper
Organization:FF - Faculty of Arts
Year:2026
PID:20.500.12556/RUL-178798 This link opens in a new window
Publication date in RUL:30.01.2026
Views:301
Downloads:169
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Suicide prevention and postvention in schools – case study
Abstract:
In this master's thesis we address the topic of suicidal behaviour among adolescents, focusing on preventive and postvention measures taken by schools in the event of a student's suicide. In the theoretical part, we first present the characteristics of suicide and the suicidal process and then continue with statistical data on the prevalence of suicide in Slovenia and the prevalence of suicide among young people in Slovenia. We then present the characteristics of the adolescence period and the developmental tasks that adolescents face during this period, focusing on how adolescents cope with developmental tasks. In this chapter, we also describe the suicidal process in adolescents and point out the difference between self-destructive and self-harming behaviour in adolescents. This is followed by a chapter on protective factors and risk factors for suicidal behaviour in adolescents, which we then present in the context of the school environment. Further we focus on the role of schools and professional staff members in recognizing and responding to suicidal behaviour in adolescents. We define warning signs that indicate the presence of a risk of suicidal behaviour and present measures to be taken in the event of perceived (suicidal) distress in adolescents. We focus in more detail on talking to adolescents in (suicidal) distress. We conclude the chapter with the importance of cooperation between schools and external experts in cases of suicidal behaviour among students. This is followed by a chapter on preventive action by schools in relation to suicidal behaviour in adolescents, in which we first define the educational role of schools and then highlight the importance of the class community and the role of the school counselling service in preventive action by schools. At the end of the chapter, we mention the importance of suicide destigmatisation. In the last chapter, we present the school's post-suicide measures taken after a student's suicide by following the post-suicide steps outlined in the Guidelines for Post-Suicide Measures: Smernice za postvencijo: ko se zgodi samomor učenca ali dijaka (2021). We then highlight the importance of cooperation between the school and professionals with external experts during post-suicide intervention, as well as the importance of the knowledge and skills of professional staff in dealing with suicidal behaviour or suicide among adolescents. In the empirical part of the master's thesis, we present the results obtained from interviews with professional staff members (the principal, homeroom teacher, school counsellor) who have experienced a student's suicide, and an external expert who collaborated with the school during the postvention period. The results are presented in three sections: preventive measures taken by the school in relation to suicidal behaviour, postvention measures taken by the school in response to the student's suicide, and the knowledge, skills, and competences of professionals in dealing with suicidal behaviour in students. We found out that schools and their professional staff play an important role in both preventive and postvention measures in cases of suicidal behaviour among adolescents. The interviewed people included in the study reported that suicidal behaviour is primarily recognized by the teachers who are with students on a daily basis, while students themselves are less likely to decide to talk about their distress. Teachers establish initial contact with students who are believed to be in distress and address their concerns. After talking to the student, they involve the school counselling service in the process. In relation to preventive measures, we found that the school included in the study takes preventive action on three levels and cooperates with external institutions in this regard. Preventive activities are carried out by teachers, the school counselling service, and external experts. The school also took preventive action after a student committed suicide; to this end, workshops and lectures were held for students, conducted by the school counselling service and external experts. Individual meetings for teachers and parents were also organized, led by an external expert. With regards to post-incident activities, we found that the school responded in an organized and quick manner after receiving news of the student's suicide, immediately seeking help from external experts. Everyone was informed about the event – students, teachers and parents. A crisis team was formed, and lessons continued according to the regular schedule, but with a special emphasis on conversation and emotional support for the students. During the post-incident period, the school's professional staff collaborated with various institutions and experts who provided support to students, teachers, and parents. Finally, we conclude that professionals have only partial knowledge, weak knowledge, or no knowledge at all about how to deal with and respond appropriately to suicidal behaviour. The interviewed people particularly emphasized the importance of additional education and training in this area.

Keywords:suicide, suicidal behaviour in adolescence, (suicidal) distress, preventive action by schools, postvention action by schools

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back