Questo articolo esamina la trasformazione della leggenda di San Giorgio da martire cristiano delle origini a militante uccisore di draghi e agente divino dell’ordine. Si so-stiene che tale mutamento rifletta più ampi cambiamenti culturali e teologici nell’Europa medievale, in cui le narrazioni tendevano sempre più a rappresentare la risoluzione dei conflitti attraverso una violenza sacralizzata piuttosto che tramite una mediazione simbolica. Analizzando la leggenda come una struttura di significato, lo studio mostra come San Giorgio sia giunto a incarnare un modello di intervento santo che legittima l’eliminazio-ne dei nemici come forma di purificazione cosmica. Il drago, in quanto avversario simbolico, esternalizza il caos, l’eresia e il disordine, mentre l’azione del santo ristabilisce l’ordine divino. Allo stesso tempo, la leggenda mette in scena un’unione allegorica del potere sacro e di quello secolare, istituendo una fondazione mitica per l’autorità religiosamente sancita. La leggenda opera così non come prescrizione letterale, ma come potente narrazione che riflette e plasma gli immaginari collettivi di legittimità, sovranità e lotta spirituale.Prispevek obravnava preobrazbo legende o svetem Juriju iz zgodnjekrščanske zgodbe o mučeniku v srednjeveško pripoved o božjem bojevniku in ubijalcu zmaja. Ta sprememba, ki se v ikonografiji in hagiografiji utrjuje od 11. stoletja naprej, odraža širše kulturne in teološke premike, v katerih reševanje konfliktov preide iz simbolnega posredovanja k sakraliziranemu nasilju. Sveti Jurij ne nastopa več kot pasivni trpeči svetnik, temveč kot Božji zastopnik, ki z nasilnim posegom vzpostavi red. Zmaj posta-ne simbol heretičnega ali poganskega kaosa, ki ga je treba izkoreniniti, da bi se znova vzpostavila božanska hierarhija. Takšna narativna struktura ne deluje kot dobesedno navodilo za ravnanje, temveč kot diskurzivni model, ki legitimira izključevanje, po-koravanje in versko čistost. Legenda o svetem Juriju tako postane simbolna matrica, prek katere se oblikujejo kolektivne predstave o oblasti, legitimnosti in svetem boju. Članek povezuje ta narativni prelom z vzponom križarstva, pri čemer sveti Jurij postane vzor bojevnika vere. Posebna pozornost je namenjena vlogi princese kot žrtvenega daru, ki simbolizira poroko med posvetno oblastjo in Cerkvijo.
|