Posebna zasluga Alojza Cindriča je njegova študija o študentih iz Kranjske na univerzah na Dunaju in v Gradcu, v kateri je kot prvi predstavil statistiko diplomantov graške jezuitske univerze za celotno obdobje njenega obstoja (1585–1773). Dotlej se je kvantitativno usmerjena graška univerzitetna historiografija posvečala predvsem univerzitetnim matrikam, vendar pri tem ni presegla časovnega okvira do leta 1710, obenem pa je morala priznati, da so prostorski in družbeni podatki precej omejeni.
V pričujočem prispevku se na podlagi natančne rekonstrukcije promocij, ki jo je opravila Maria Mairold, geografski horizont za čas vladavine Karla VI. poleg Kranjske razširi še na Koroško in Štajersko, medtem ko so bila druga notranjeavstrijska območja zaradi pomanjkljive ohranjenosti virov iz obravnave izpuščena. Omejitev na obdobje med letoma 1711 in 1740 je po eni strani posledica narave virov, po drugi strani pa ima predvsem historiografske razloge, saj se prav v to obdobje umeščajo začetki razsvetljenstva v habsburški monarhiji. To se je opiralo na dobro izobražene državne in cerkvene uslužbence ter na sociokulturne in intelektualne elite, ki naj bi jih univerze oblikovale v skladu z državnimi pričakovanji in smernicami.
Seznami promocij, ki so ohranjeni v deloma programatsko zasnovanih priložnostnih publikacijah in so v tem prispevku podrobno analizirani, ponujajo v prostorskem in družbenem pogledu precej bogatejše podatke kot univerzitetna matrika, vsebujejo pa tudi zelo povedna izpitna vprašanja. Kritičen pretres virov razkriva težave pri identifikaciji nekaterih krajevnih navedb in določanju stanovske pripadnosti kandidatov ter odpira vprašanje, kako razvrstiti tiste promovirance, ki so v virih navedeni zgolj kot člani določenega samostana. Statistični podatki o prostorskem in družbenem poreklu promovirancev so predstavljeni glede na štiri hierarhično zaporedne akademske stopnje: bakalavreat in magisterij oziroma doktorat iz filozofije ter bakalavreat in doktorat iz teologije. Ker so morali kandidati za doktorat iz teologije izkazati tudi praktične izkušnje, v virih zasledimo dragocene podatke o njihovih prvih službenih mestih in zaposlitvenih razmerjih – od kaplanov do župnikov – ter o častnih nazivih, ki so jih prejeli ob začetku duhovniške kariere. Na ta način je mogoče tisto dodano vrednost, ki jo je Cindrič že ugotovil za promovirance s Kranjskega, sistematično pokazati tudi za Štajersko, Koroško in širše. Posamezni primeri njihove dejavnosti v katoliških misijah pri zatiranju kriptoprotestantizma na Koroškem, Kranjskem in Štajerskem nazadnje sklenejo tudi krog ene od prvotnih osrednjih nalog graške jezuitske univerze.
|
