Stanovanjska in socialna prikrajšanost je družbeno in prostorsko pogojen pojav, ki presega materialno pomanjkanje ter vključuje omejen dostop do virov, storitev in ustreznega bivalnega okolja. Na to obliko prikrajšanosti vplivajo številni dejavniki, pri čemer so za razumevanje stanovanjske ranljivosti in prostorske (ne)pravičnosti ključni staranje prebivalstva, urbanizacija in prostorske spremembe. Prispevek preučuje vpliv stanovanjskih razmer, ekonomskih značilnosti lokalnega okolja, kakovosti bivalnega prostora in dejavnikov, povezanih s staranjem prebivalstva, na indeks tveganja stanovanjske in socialne prikrajšanosti v slovenskih občinah. Z uporabo geografsko obtežene regresije analiziramo lokalne prostorske vplive in ugotavljamo, da globalni model podcenjuje prostorsko raznolikost teh pojavov. Uporabljeni kartografski prikazi razkrivajo prostorske razlike v vplivu obravnavanih dejavnikov, kar omogoča boljše razumevanje vzorcev prikrajšanosti. To lahko bistveno prispeva k oblikovanju učinkovitejših in prostorsko ciljanih ukrepov, ki so prilagojeni potrebam starajočega se prebivalstva.
|
