V tem članku avtor analizira funkcijo desettisočih stvari(wanwu萬物) v Zhuangziju莊子 in zagovarja tezo, da pojem »preobrazbe neštetih stvari« (wanwu zhi hua 萬物之化) v tem besedilu spodkopava antropocentrizem ter ponuja drugačno razmerje med človekom in naravo. Z natančno analizo ključnih odlomkov pokaže, kako nehierarhič-na zasnova wanwu v Zhuangziju negira materialistične paradigme, ki dajejo prednost človeškemu delovanju pred nečloveškim svetom. Osrednje izhodišče razprave je navi-dezno protislovje, ki se v Zhuangziju kaže v tem, da prav odsotnost okoljevarstvenih skr-bi omogoča radikalno razsrediščenje antropocentrizma. To se sklada s postkolonialnimi kritikami binarne opozicije narava/kultura, saj preusmerja etično odgovornost od ohran-janja k zavrnitvi samopoškodovanja prek nedelovanja (wuwei無為). Takšna uglašenost preprečuje poškodbo človeškega sebstva kot relacijskega kontinuuma wanwu in hkrati spodbuja fleksibilno prilagajanje nenehnim preobrazbam. V tem okviru Zhuangzi ponuja pluralistični okvir za ponovni razmislek o odnosih med človekom in svetom onkraj antro-pocentričnih paradigem. Tovrstno etiko utemeljuje v takšnem odzivanju na nerešljivo mnogoterost wanwu, ki temelji na zavesti dejstva, da smo vsi njegov del. Poudarja tudi, da je treba namesto prevlade kot temelj sobivanja postaviti prilagodljivost.
|
