Justin Tiwaldova reinterpretacija Mencijeve »pravice do upora« kot moralnega okvira, ki je kritičen do tiranskih oblik vladanja in stoji nasproti »odprtemu mehanizmu za upore od spodaj navzgor«, je bila sprejeta in podprta v nedavnih razmišljanjih številnih teor-etikov in teoretičark. Vseeno pa ta nova perspektiva še vedno čaka na nadaljnji razvoj zaradi pomanjkanja besedilnih virov in drugega empiričnega gradiva iz obdobja pred di-nastijo Qin. Da bi natančneje opredelili in utemeljili zgodovinska konfucijanska stališča o politični legitimnosti ter uporu, se članek osredotoča na edinstveni primer, imenovan »Shuwujeva tragedija«, iz del Zuozhuan in Gongyangzhuan, ki vsebujeta bogat korpus neokonfucijanskih komentarjev ter razprav o »pravici« ministra, da obsodi monarha zara-di krutosti. Shuwu je bil krepostni princ države Wey, ki je začasno prevzel monarhove dolžnosti svojega pobeglega starejšega brata, vojvode Chenga iz Weya, in leta 632 pr. n. št. uspešno razrešil vojaški spopad z državo Jin. Kljub temu je vojvoda Cheng umoril Shuwuja, ko mu je ta nameraval vrniti prestol. Yuan Xuan, minister države Wey, je zato pobegnil in obtožil vojvodo Chenga pred hegemonom, vojvodo Wenom iz Jina, kar je na koncu povzročilo nadaljnje krvave poboje ter kaos na dvoru in v družini Wey. Po pregledu neokonfucijanskih komentarjev trdim, da Shuwujev primer močno podpira Ti-waldovo novo tezo o Mencijevi »pravici do upora«. Poleg tega pa v članku obravnavam temeljno vprašanje v Mencijevi politični etiki: ali ima prednost kaznovanje tirana ali obnova reda?
|
