Fantazijski romani Michaela Endeja so polni transkulturnih referenc na azijske mi-tologije. Članek se začne z rekonstrukcijo teh sledi v njegovih zgodnjih otroških ro-manih Jim Knof in strojevodja Luka ter Momo, nato pa se osredotoča na Neskončno zgodbo, njegovo osrednje delo. V njej Ende črpa iz budističnih in daoističnih tem ter zasnuje ničnost v dvojnem pomenu: kadar je zapisana z veliko začetnico, »Nič« (Das Nichts), predstavlja grozečo silo, ki požira domišljijski svet Fantazije (Fantásien); ka-dar je zapisan z malo začetnico, pa »nič« (nichts) predstavlja izvor človeške zavesti in domišljije, ki nosi potencial za odpor proti širjenju Niča. Endejev transkulturni pristop predstavlja kritično silo, saj razkriva globoko zakoreninjene patologije, povezane z vdiranjem Ničnosti, kot se kažejo v uničujočem vplivu sodobne naglice k pospeševanju, potrošništvu in izgubi smisla. Endejevi junaki se Niču uprejo z ničem, kar je povezano s ponovnim odkritjem človeških zmožnosti po želji, poimenovanju in spominjanju.
|