Ježerilec vrste Acanthocephalus anguillae običajno kroži med vodnimi oslički (Asellus aquaticus) in sladkovodnimi ribami. Njegova prisotnost v Postojnsko-planinskem jamskem sistemu (PPJS), kjer parazitira jamsko populacijo vodnih osličkov in močerila (Proteus anguinus), predstavlja edinstveno priložnost za preučevanje ekološke prilagodljivosti parazita in odpira pomembna naravovarstvena vprašanja. V doktorski nalogi je bil uporabljen celovit pristop, ki je združeval parazitološki pregled arhivske zbirke močerilov, oceno gravidnosti parazitov, molekularne analize parazita, vedenjske eksperimente in histopatološko analizo črevesa. Sistematični pregled močerilov zbranih med letoma 1968 in 2022, je prisotnost A. anguillae potrdil le v PPJS s prvimi zaznanimi pojavnostmi iz leta 1994. Pred tem je prevladovala okužba z ježerilcem iz rodu Pomphorhynchus, katerega prisotnost je bila v tej nalogi prvič potrjena. Ocena gravidnosti je potrdila prisotnost gravidnih samic A. anguillae v močerilih, kar kljub degradiranim primerkom izven črevesja kaže na primernost močerila kot končnega gostitelja. Genetske analize so pokazale znaten genetski pretok med jamsko in okoliškimi površinskimi populacijami A. anguillae, kar potrjuje povezanost in izključuje dolgotrajno izolacijo v podzemlju. Vedenjski poskusi niso pokazali novih ali okoljsko prilagojenih strategij manipulacije vmesnega gostitelja. Zmanjšanje fotofobije, kot ključne strategije manipulacije v površinskih vodah, se je namreč ohranilo tudi v jamskem okolju. Histopatološke spremembe črevesnega tkiva močerilov s pritjenimi paraziti so pokazale tipične lezije značilne za okužbe z ježerilci, medtem ko njihov vpliv na splošno stanje gostitelja ostaja negotov. A. anguillae predstavlja novo populacijo v PPJS, ki jo vzdržuje dotok jajčec s površja. Rezultati doktorske naloge kažejo, da je vrsta pridobila sposobnost spolnega razmnoževanja v jamskem gostitelju šele nedavno, medtem ko njene manipulacijske strategije v vmesnem gostitelju ostajajo neprilagojene podzemnemu okolju. Izrazit vnetni odziv in možni subletalni učinki poudarjajo potrebo po nadaljnjem spremljanju stanja populacij močerilov in njihovih parazitov.
|