Ostanki nekdanje beneške meje so se ponekod na terenu ohranili kot označevalci veljavnih mej katastrskih občin. Tako na Kraškem robu najdemo podolgovate kupe kamenja, ki jih domačini imenujejo muše. Na južnem robu katastrske občine Črnotiči smo jih izmerili 27. Na terenu smo identificirali še dve naravni mejni točki iz časa Beneške republike: izvir Brstenik ter brezno na zgornjem robu vrtače, imenovane V jami. Predstavili bomo še tri klesane apnenčaste mejnike iz časa franciscejske zemljiškokatastrske izmere z letnico 1819 ter 21 mejnikov srenj, večinoma brez napisov, ki so na severovzhodni meji katastrske občine Črnotiče ali v njeni bližini (dva z letnico 1865). Tu najdemo še jamo Špirnico, ki velja za mejnik te katastrske občine vsaj od časa franciscejske izmere naprej. Zelo zanimiv je še tromejnik katastrskih občin Črnotiče, Podgorje in Podpeč iz Krapnika na načrtu franciscejske izmere, imenovan Rjavi kamen v štirni. Mejnik predstavlja večji grobo klesan kamen temnejše rjave barve, na njem najdemo vklesano letnico 1865 ter pod njo ostanek pahljačastih črt, na drugi strani pa razpadajočo krožno obliko. Stoji le slabih 500 metrov severneje od nekdanje vogalne točke beneške meje na Debelem hribu, zato sklepamo, da bi to lahko bili ostanki beneškega in avstrijskega grba, torej bi to lahko bil nekdanji beneški mejnik.
|
