V raziskavi so bile proučene raztezne lastnosti devetih različic levo-desnih lovilnih votkovnih pletiv in primerjane z lastnostmi enostavnega levo-desnega pletiva. Pletiva so bila izdelana iz preje z dolžinsko maso 31 tex × 2, iz mešanice volna/PAN. V raziskavi se je ugotavljal vpliv različic razporeditve in deleža lovilnih petelj (Tn) v sosledju na raztezne lastnosti pletiv. Enostavna pletena struktura kaže izrazito anizotropijo; deformacija v prečni smeri je približno štirikrat večja kot v vzdolžni smeri. Pri takšnem obnašanju pletiva pretežno prevladuje elastična komponenta deformacije (E1), kar kaže na visoko takojšnjo elastično povratnost in dobro dimenzijsko stabilnost. Nasprotno pa strukture z različno razporejenimi lovilnimi petljami kažejo bolj uravnoteženo deformacijo v obeh smereh, kar pomeni zmeren vpliv lovilnih petelj na anizotropijo pletiva. Z naraščajočim deležem lovilnih petelj se povečuje razteznost v vzdolžni smeri, hkrati pa se zmanjšuje elastična povratnost v prečni smeri, kar vpliva na spremembo razmerja med elastično in trajno deformacijo. Analiza komponent deformacije je pokazala, da lovilne petlje zmanjšujejo delež elastične deformacije (E1/E) ter povečujejo delež zakasnele (E2/E) in trajne deformacije (E3/E), kar kaže na večjo sprostitev napetosti in večjo trajno deformacijo pletiv. Rezultati poudarjajo ključen vzajemni učinek zank in lovilnih petelj ter njihov vpliv na konfiguracijo zančne strukture in mehanske lastnosti pletiv. Rezultati raziskave potrjujejo, da je nadzorovana uporaba lovilnih petelj učinkovit pristop k optimizaciji uporabnih lastnosti pletiv, kot so razteznost, povratnost in dimenzijska stabilnost, ki so pomembne za razvoj funkcionalnih in visokozmogljivih pletenih tekstilij.
|