Prispevek obravnava razvoj s šivanjem ojačanih kompozitov, pri katerih je kot primarna ojačitev uporabljena tkanina iz Kevlarja. Sistematično je bil preučen vpliv parametrov šivanja, vrste vboda, vrste igle ter število vbodov na centimeter (SPC) na mehanske lastnosti kompozitov. Kevlar tkanina je bila šivana z različnimi vrstami igel in SPC vrednostmi, preden je bila mehansko testirana na natezno trdnost, odpornost proti razslojevanju in odpornost proti udarnim obremenitvam. Rezultati kažejo, da so kompoziti, šivani z iglo z okroglo konico in verižnim vbodom pri 3,94 SPC, pokazali najvišjo mehansko trdnost; natezna trdnost se je povečala s 145 MPa (nešivani) na 191,5 MPa (prešivni vbod) in 240 MPa (verižni vbod). Odpornost proti udarcem se je izboljšala z 98 kJ/m² (nešivan) na 133 kJ/m² (igla z okroglo konico, prešivni vbod), pri čemer so kompoziti z verižnim vbodom dosegli še boljše lastnosti zaradi porazdelitve obremenitve preko šivalne niti in manjše poškodbe tkanine. Nasprotno pa so kompoziti s prešivnim vbodom zagotavljali boljšo odpornost proti razslojevanju zaradi izboljšane oprijemljivosti med plastmi. Izsledki raziskave poudarjajo potencial razvitega kompozita za napredne zaščitne aplikacije, vključno z neprebojnimi jopiči in letalskimi strukturami, ki zahtevajo visoko odpornost proti udarcem in strukturno celovitost.
|