Details

Vloga nevladnih organizacij pri razvoju politik duševnega zdravja : magistrsko delo
ID Dekleva, Deja (Author), ID Sande, Matej (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,21 MB)
MD5: 4AF3ABF891568D5819BC3C0949EDF789

Abstract
Magistrsko delo obravnava vlogo nevladnih organizacij (NVO) pri oblikovanju politik na področju duševnega zdravja (DZ) v Sloveniji. Osredotočalo se bo tudi na možnosti sodelovanja med NVO in državo ter na pregled odnosa in dialoga med tema dvema akterjema. V teoretičnem delu so predstavljene različne teorije, ki pojasnjujejo vlogo in načine delovanja nevladnih organizacij ter njihov pomen na področju duševnega zdravja. Poleg tega je podan tudi pregled zakonodaje, ki ureja področje NVO in DZ. Literatura se osredotoča na načine delovanja organizacij in na oblike sodelovanja med njimi in državnimi institucijami, ki vplivajo na oblikovanje zakonodaje. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki temelji na delno strukturiranih intervjujih s predstavniki štirih organizacij s področja duševnega zdravja. Rezultate sem obdelala z induktivnim kodiranjem. Rezultati raziskave kažejo, da lahko nevladne organizacije na odločevalce vplivajo na različne načine, kot so informiranje, zagovorništvo in lobiranje. Najbolj neposreden način sodelovanja je vključevanje v strokovne skupine, vendar to ni omogočeno vsem organizacijam. NVO se v odnosu z državo in drugimi strokovnimi delavci pogosto znajdejo v neenakopravnem položaju. V zadnjih letih je prišlo do večjega vključevanja uporabnikov in uporabniških organizacij, vendar neravnovesje moči in hierarhični odnosi med strokovnjaki še vedno ostajajo izraziti. Vključenost NVO v procese oblikovanja politik pa sogovorniki pogosto opisujejo kot navidezno in brez dejanskega vpliva. Kljub temu obstajajo tudi pozitivni primeri sodelovanja, ki pa so praviloma odvisni od posameznih akterjev, njihovega vztrajanja in osebnih poznanstev. Na delovanje NVO pomembno vplivajo finančna sredstva in kadrovske zmožnosti. Raziskava izpostavlja neskladje med obljubami odločevalcev in dejansko prakso na področju duševnega zdravja. Ključna mejnika na tem področju predstavljata Zakon o duševnem zdravju in Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju, zaradi katerih se je začelo aktivnejše delovanje v skupnosti. Pomemben vpliv imajo tudi mednarodni dokumenti, kot je na primer Konvencija o pravicah invalidov. Sogovorniki opozarjajo na pomanjkanje medsektorskega sodelovanja in na razkorak med togostjo zakonodaje ter potrebami v praksi. Zaznana je potreba po zakonodaji, ki bi temeljila na človekovih pravicah in dejanskih potrebah ljudi z izkušnjo duševnih stisk. Na podlagi odgovorov lahko sklepamo, da država dialog z NVO in uporabniki večinoma odpira kot zakonsko obveznost. Za resničen napredek na tem področju bi bila po mnenju sogovornikov potrebna večja proaktivnost države, stabilnejši institucionalni mehanizmi, redno sodelovanje in priznanje pomembnosti uporabniških glasov.

Language:Slovenian
Keywords:država, duševno zdravje, Slovenija, nevladne organizacije, zakonodaja
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:D. Dekleva
Year:2025
Number of pages:156 str.
PID:20.500.12556/RUL-177356 This link opens in a new window
UDC:364.622:061.2(043.2)
COBISS.SI-ID:262711043 This link opens in a new window
Publication date in RUL:21.12.2025
Views:464
Downloads:118
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Role of Non-Governmental Organizations in Developing Mental Health Policies
Abstract:
This master’s thesis examines the role of non-governmental organizations (NGO) in shaping of mental health policies in Slovenia. It also focuses on the possibilities for cooperation between NGOs and the state, as well as the relationship and dialogue between these two actors. Theoretical framework presents various theories that explain the role and function of NGOs and their significance in the field of mental health. In addition, it provides an overview of the legislation regulating NGOs and mental health. The literature review concentrates on the ways in which organizations operate and on the forms of cooperation between them and state institutions that influence the law-making process. The empirical part presents a study based on semi-structured interviews with representatives of four organizations active in the field of mental health. The data was analyzed using inductive coding. The findings show that NGOs have an influence over decision-makers through different mechanisms, such as providing information, advocacy and lobbying. The most direct form of participation is inclusion in expert groups. However, this is not available to all organizations. In their relations with the state and other professionals, NGOs find themselves in an unequal position. Over the years, there has been greater involvement of user and user organizations but there is still pronounced imbalance of power and hierarchical relations among professionals. Respondents frequently described NGOs’ involvement in policymaking as only formal and without real impact. Nevertheless, some positive examples of cooperation exist, although they usually depend on individuals, persistence and personal connection. The functioning of NGOs is also strongly influenced by financial resources and staff capacity. The research highlights a discrepancy between the promises of decision-makers and actual practice in the field of mental health. Two key legal documents were the adoption of the Mental health Act and the Resolution of the National Mental Health Program, which initiated more active community-based work. International documents, such as the Convention on the Rights of Persons with Disabilities, also play an important role. Respondents pointed out lack of intersectoral cooperation and a gap between rigid legislation and real needs in practice. The study reveals the need for legislation based on human rights and the actual needs of people with lived experience of mental health problems. State often opens dialogue with NGOs and users primarily as a legal obligation. According to the respondents, genuine progress in this field would require greater proactivity on the part of the state, more stable institutional mechanisms, regular cooperation and recognition of the importance of user voices.

Keywords:state, mental health, Slovenia, non-governmental organizations, legislation

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back