Magistrsko delo raziskuje, kakšen vpliv imajo izobraževalne sobe pobega na učenje angleščine kot tujega jezika z vidika učne motivacije, medvrstniškega sodelovanja, razširjanja besednega zaklada, zatopljenosti v igro, aktivnega učenja in kritičnega mišljenja. Ukvarja se tudi z izzivi, ki jih prinaša ta metoda poučevanja, kot so usklajevanje igre z izobraževalnimi cilji, časovni vložek v razvoj igre in omejitev časa zaradi dolžine učne ure. Izziv predstavlja tudi prenos znanja, pridobljenega med igro, v resnični svet in skrb, da učenci komunicirajo v ciljnem jeziku in da se zahtevnost igre ujema z zmožnostmi učencev. Učitelj se mora razen tega primerno odzvati na goljufanje. Na podlagi opazovanja učne ure, pri kateri so učenci izkusili
izobraževalno sobo pobega, anket, ki so jih rešili, in intervjuja z učiteljico, ki je bila prisotna v razredu, ugotavljamo, da dijaki sobe pobega poznajo, medtem ko so jim izobraževalne sobe pobega neznane. Ugotavljamo tudi, da je bila večina dijakov med igro motivirana, da bi zmagali, da so za dosego tega cilja sodelovali in da so čutili pripadnost svoji skupini. Na podlagi anket sklepamo, da so se dijaki med igro večino časa pogovarjali v angleškem jeziku. Razen tega v anketi navajajo, da je razprava po koncu igre po njihovem mnenju pomembna. Učiteljica je bila mnenja, da so sobe pobega koristna učna metoda, vendar jih zaradi časovnih omejitev pri pouku ni mogoče redno izvajati.
|