Članek raziskuje, kako se danes spominjamo in obujamo igričarske kulture v socialistični Jugoslaviji – s poudarkom na Sloveniji. Tehnonostalgični zagon je v zadnjih letih spodbudil večjo pozornost na periferne zgodovine videoiger, med njimi tudi do jugoslovanske računalniške in igričarske scene, ki je izhajala iz specifične politično-ekonomske ureditve in naredi-si-sam tradicije. V prispevku analiziramo ključne spominske prakse in kraje spominjanja – predvsem knjigo Prva bitnost in dokumentarec Tehnika ljudstvu –, da 1) orišemo kontekst razvoja prvih videoiger v Sloveniji, 2) preučimo, kako so ti časi danes obujeni skozi nostalgične pripovedi, in 3) izpostavimo izbrisane dele te zgodovine. Trdimo, da ti spominski konstrukti pogosto utrjujejo »spominsko hegemonijo«, kjer prevladujejo zgodbe o moškem junaštvu in podjetniški drznosti, medtem ko so izkušnje žensk in manjšin ter razredne razlike potisnjene ob rob.
|
