Pretočne rečne elektrarne pomembno vplivajo na sedimentno ravnovesje, zato je njihovo ustrezno upravljanje ključnega pomena. Za obravnavo te problematike smo analizirali prostorsko in časovno razporeditev erozijskih procesov ter procesov odlaganja plavin z uporabo modela prodonosnosti za hidrološke dogodke iz let 2010, 2014 in 2023 na verigi hidroelektrarn Vrhovo–Boštanj na spodnji Savi. Cilj je bil opredeliti faze transporta plavin, ki se pojavljajo med visokovodnimi in ekstremnimi hidrološkimi dogodki, ter oceniti njihov vpliv na obratovanje hidroelektrarn. Rezultati kažejo vzorce prodonosnih pretokov, značilne za verigo hidroelektrarn na spodnji Savi. Začetek premeščanja mulja in drobnega peska, ki prevladujeta v akumulacijah, se večinoma začne pri približno 0,7×Q1, kar prav tako označuje začetek erozijskih procesov v območjih akumulacij, ki so le deloma pod vplivom zajezitve; v drugih območjih pa prevladujejo procesi odlaganja plavin. Odlaganje plavin v območjih, močneje pod vplivom zajezitve, se začne, ko pretoki v povprečju padejo na približno 1,3×Q1. Te mejne vrednosti so posledica načina upravljanja pregrad z zapornicami in zaklopkami, skladno z obratovalno krivuljo. Prepoznavanje stopenj pretokov z opisano metodologijo je ključno za prilagoditev obratovanja pregrad pri pretokih, ki sprožajo transport sedimentov. Pri praktični uporabi metodologije je poudarek na oblikovanju obratovalne krivulje, ki vključuje mejne pogoje prodonosnosti in hkrati upošteva druge uporabnike obstoječega ekosistema.
|