Details

Razvoj nanodelcev na osnovi kopolimera mlečne in glikolne kisline z nizinom
ID Sajič, Tina (Author), ID Kocbek, Petra (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,02 MB)
MD5: E12DBF7ED6B83B868E3B9E4D1356554B

Abstract
Nizin je peptid s protibakterijskim delovanjem in predstavlja potencialno alternativo klasičnim antibiotikom, kar je v današnjem času zaradi naraščanja odpornosti bakterij na znane antibiotike zelo pomembno. Nizin je nestabilen, zato ga je smiselno vgrajevati v nanodelce, da ga tako zaščitimo pred razpadom. Cilj magistrske naloge je bil razviti metodo izdelave nanodelcev na podlagi metode dvojne emulzije z difuzijo topila. Najprej smo optimirali formulacijo praznih nanodelcev, ki pa smo jo sproti preverjali z vgrajevanjem nizina, saj so se prazni nanodelci obnašali drugače kot nanodelci z nizinom. Preučevali smo vpliv časa soniciranja primarne in dvojne emulzije, opazovali smo učinek stabilizatorja polivinil-alkohola, ki smo ga dodali v zunanjo vodno fazo in v medij za redčenje dvojne emulzije, a ga v končni formulaciji nanodelcev z nizinom nismo uporabili, ker je bil manj učinkovit kot drugi stabilizatorji. Kot učinkovitejša stabilizatorja sta se izkazala pegiliran kopolimer mlečne in glikolne kisline in poloksamer 188. Oba sta omogočila izdelavo dovolj majhnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti. Po izdelavi osnovne disperzije nanodelcev smo nanodelce očistili s centrifugiranjem. Nanodelce z nizinom smo liofilizirali za povečanje stabilnosti med shranjevanjem. Preučevali smo kako različni krio/lioprotektanti in mediji za dispergiranje liofilizata vplivajo na velikost nanodelcev. Kot najboljša se je izkazala kombinacija saharoze v masnem razmerju 3 : 1 glede na količino kopolimera mlečne in glikolne kisline in uporaba poloksamera 188 v mediju za dispergiranje liofilizata. Pri končni formulaciji nanodelcev z nizinom, kjer je bila teoretična koncentracija nizina v osnovni disperziji nanodelcev 0,54 μg/mL, smo po liofilizaciji dobili nanodelce z velikostjo 206,4 ± 5,8 nm in polidisperznim indeksom 0,169 ± 0,054. Kjer pa je bila teoretična koncentracija nizina v osnovni disperziji nanodelcev 3,22 μg/mL, pa smo dobili nanodelce z velikostjo 202,5 ± 9,0 nm in polidisperznim indeksom 0,274 ± 0,037. Na koncu smo pri najbolj uspešni formulaciji nanodelcev s 5 % (m/m) pegiliranega kopolimera mlečne in glikolne kisline in s poloksamerom 188 analizirali učinkovitost vgradnje nizina, ki je bila največja pri teoretični koncentraciji nizina v osnovni disperziji nanodelcev 19,2 μg/mL in je znašala 95,9 %.

Language:Slovenian
Keywords:emulzijsko-difuzijska metoda, fizikalna stabilnost, nizin, PLGA, polimerni nanodelci
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FFA - Faculty of Pharmacy
Year:2025
PID:20.500.12556/RUL-175586 This link opens in a new window
COBISS.SI-ID:256956163 This link opens in a new window
Publication date in RUL:05.11.2025
Views:83
Downloads:17
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Development of a poly(lactic-co-glycolic acid)-based nanoparticles with nisin
Abstract:
Nisin is a peptide with antibacterial activity and represents a potential alternative to classic antibiotics, which is very important today due to the increasing resistance of bacteria to known antibiotics. Nisin is unstable, so it makes sense to incorporate it into nanoparticles to protect it from degradation. The aim of the master's thesis was to develop a method for the production of nanoparticles based on the double emulsion method with solvent diffusion. First, we optimized the formulation of empty nanoparticles, which we checked periodically by incorporating nisin, as empty nanoparticles behaved differently than nanoparticles with nisin. We studied the effect of the sonication time of the primary and secondary emulsions, and observed the effect of the polyvinyl alcohol, which we added to the external aqueous phase and to the secondary emulsion dilution medium, but did not use in the final formulation of nanoparticles with nisin, as it was less effective than other stabilizers. Pegylated poly (lactic-co-glycolic) acid and poloxamer 188 proved to be more effective stabilizers. Both enabled the production of sufficiently small nanoparticles with a narrow size distribution. After preparing the nanoparticle dispersion, we purified the nanoparticles by centrifugation. We lyophilized the nanoparticles with nisin to increase their stability during storage. We studied how different cryoprotectants/lyoprotectants and media for dispersing the lyophilisate affect the size of the nanoparticles. The best combination was found to be sucrose in a mass ratio of 3:1 relative to the amount of poly (lactic-co-glycolic) acid and the use of poloxamer 188 in the lyophilisate dispersion medium. In the final formulation of nanoparticles with nisin, after lyophilization, where the theoretical concentration of nisin in the base nanoparticle dispersion was 0.54 μg/mL, we obtained nanoparticles with a size of 206.4 ± 5.8 nm and a polydispersity index of 0.169 ± 0.054. Where the theoretical concentration of nisin in the base nanoparticle dispersion was 3.22 μg/mL, we obtained nanoparticles with a size of 202.5 ± 9.0 nm and a polydispersity index of 0.274 ± 0.037. Finally, in the most successful formulation of nanoparticles with 5% (w/w) pegylated copolymer of lactic and glycolic acid and poloxamer 188, we analyzed the efficiency of nisin incorporation, which was highest at a theoretical concentration of nisin in the base nanoparticle dispersion of 19.2 μg/mL and amounted to 95.9%.

Keywords:emulsion-diffusion method, nisin, physical stability, PLGA, polymer nanoparticles

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back