Details

Lektoriranje med pravili in prakso : magistrsko delo
ID Ferrari Stojanović, Uroš (Author), ID Žele, Andreja (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,64 MB)
MD5: 0881FB81C916BBBBA178703C49A996F7

Abstract
V magistrskem delu obravnavamo lektorski poklic in fenomen lektoriranja zapisanih besedil v Sloveniji na podlagi pregleda literature in empirične raziskave — ta je bila dvodelna, sestavljena iz anketnega vprašalnika, razdeljenega med lektorje, in preliminarne analize pogostnosti posameznih jezikovnih oblik, ki so pogosto podvržene lektorskim popravkom, v besedilnih korpusih. Svoje izsledke smo primerjali s tistimi iz več preteklih sorodnih študij (Dular 1986, Logar in Verovnik 2001, Bizjak 2010). Poklic ostaja izrazito feminiziran, povprečna starost slovenskih lektoric in lektorjev je približno 40 let, ti pa imajo v našem vzorcu skorajda izključno slovenistično izobrazbo — v preteklih raziskavah je bilo takih nekoliko manj. Zaposlitveni status je raznovrsten, lektoriranje pa za številne, ki se z njim ukvarjajo, ni edini vir dohodka. Najpogosteje se lektorirajo strokovna in publicistična besedila. Temeljni pripomoček je še vedno Slovenski pravopis 2001, skoraj enako pogosta je tudi raba splošnorazlagalnega slovarja SSKJ, medtem ko uporaba Toporišičeve znanstvene slovnice pri lektoriranju upada. Ti viri so danes skorajda izključno rabljeni v digitalni obliki. Rezultati kažejo, da lektorji pri popravljanju jezikovnih oblik vse manj strogo sledijo normativnim pravopisnim oznakam, številni opozarjajo, da dosledno upoštevajo ko(n)tekst ter komunikacijske okoliščine besedila. V primerjavi z nekaterimi preteklimi sorodnimi raziskavami se je delež lektorjev, ki bi popravili posamezne jezikovne oblike, zmanjšal za povprečno 28 %. Srbohrvatizmi ostajajo predmet pozornosti, odpor do njih pa je manjši od tistega, ugotovljenega v preteklih raziskavah; vse več pozornosti zahtevajo nekateri anglicizmi.

Language:Slovenian
Keywords:slovenščina, lektoriranje, lektor, urejanje besedil, popravljanje besedil, purizem
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:FF - Faculty of Arts
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:[U. Ferrari Stojanović]
Year:2025
Number of pages:130 str.
PID:20.500.12556/RUL-175442 This link opens in a new window
UDC:811.163.6'271.12
COBISS.SI-ID:258668291 This link opens in a new window
Publication date in RUL:28.10.2025
Views:392
Downloads:64
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Proofreading Between Rules and Practice
Abstract:
The master's thesis deals with the profession and the phenomenon of proofreading written texts in Slovenia on the basis of a review of the literature and empirical research (which was two-part, consisting of a questionnaire distributed among proofreaders and a preliminary analysis of text corpora). We compared our findings with those of several previous related studies (in particular Dular 1986, Logar and Verovnik 2001, and Bizjak 2010). The profession remains distinctly feminized, with the average age of Slovenian proofreaders being around 40, and those in our sample having almost exclusively studied Slovenian language and literature — in previous studies, there were slightly fewer such cases. Their employment status varies, and for many of them, proofreading is not the only source of income. The most frequently proofread texts are scientific and journalistic texts. The basic tool is still Slovenski pravopis 2001, and the general dictionary SSKJ is also frequently used, while the use of Toporišič's scientific grammar in proofreading is declining. Today, sources are used almost exclusively in digital form. The results show that proofreaders are less strictly following normative rules of Slovenski pravopis 2001 when correcting linguistic forms than they used to in tha past, and are increasingly taking into account the context and communicative circumstances of the text. Compared to some previous studies, the proportion of proofreaders who would correct individual linguistic forms has decreased by an average of 28%. Serbo-Croatianisms remain a subject of attention, but resistance to them is less than that found in previous studies, as certain Anglicisms require increasing attention.

Keywords:Slovene, proofreading, proofreader, text editing, text correction, purism

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back