Prispevek obravnava pojem meja, pri čemer se opira na srednjeevropske izkušnje, zlasti na madžarsko zgodovino za železno zaveso, tako po letu 1989 kot v 21. stoletju. Raziskuje kompleksna čustva, povezana z mejami, kot so hrepenenje, strah, zmedenost in želja po transcendenci. S pomočjo filozofije ByungChula Hana članek primerja družbo negativnosti (ki temelji na zunanjih omejitvah) z družbo pozitivnosti, kjer posamezniki sami sebe izkoriščajo znotraj brezmejnih sistemov pretirane storilnosti in učinkovitosti. Pandemija covida-19 je izpostavljena kot dogodek, ki je meje med delom in zasebnim življenjem izrazito preoblikoval. Prispevek v zaključku zagovarja tezo, da smiselno preurejanje meja ne bi smelo biti usmerjeno predvsem v ločevanje, temveč v spodbujanje možnosti za transcendenco.
|