Med japonsko ankesijo Koreje (1910–1945) je bilo veliko Korejcev prisiljenih živeti na Japonskem kot del delovne sile. Ob soočenju z diskriminacijo je prva generacija Korejcev na Japonskem začela pisati o svojih izkušnjah. Po koncu okupacije je veliko ljudi postalo finančno odvisnih od Japonske. Približno 600.000 Korejcev je ostalo na Japonskem in tako oblikovalo diasporo, znano kot Zainichi. Skozi desetletja so ti Korejci pisali o svojem življenju na Japonskem, o težavah pod japonskim imperializmom in o nadaljnjih izzivih, s katerimi so se soočali tudi po njegovem koncu. Nekateri so raziskovali travme, drugi iskanje identitete, medtem ko se sodobna generacija vse bolj oddaljuje od tradicionalnih definicij Zainichi identitete. Kot predstavnica druge generacije Zainichi pisateljev je Yi Yang-ji odraščala na Japonskem, kjer je bil njen prvi jezik japonščina. Tako kot številni Korejci njene generacije je odraščala brez neposrednega stika s Korejo. Vendar je skozi življenje skušala bolje razumeti svoje korejske korenine in se naučiti jezika. Tradicionalna korejska glasba in ples sta imela posebno mesto v njenem srcu ter sta prestvaljali sredstvo, s katerim je raziskovala vnaprej oblikovane prestave o domovini in maternem jeziku. Njena dela so bila navdihnjena z njenim osebnim življenjem, ki je obravnavalo teme iskanja identitiete in domovine. Ta raziskava preučuje večplastni koncept domovine v njenem kratkem delu Yuhi ter analizira, kako Yi Yang-ji z narativnimi izbirami uteleša bistvo hibridne identitete diaspore.
|