Magistrsko delo raziskuje angleška dramska dela na prehodu v 20. stoletje, pri čemer se osredotoča na sufražistične in antisufražistične ideale, ki so se v tej literarni zvrsti pogosto pojavljali. Poseben poudarek namenja sufražistični drami kot samostojnemu literarnemu žanru. Strokovnjaki na področju književnosti in literarne zgodovine so sufražistično dramo večkrat prikazali kot orodje za politično propagando, manj pozornosti pa so dosedanje raziskave namenile umetniški in tematski vrednosti teh del, ki naslavljajo še vedno relevantna vprašanja spola in družbenih sprememb. Magistrsko delo zato poskuša predstaviti žanr v celostni podobi in ga približati literarnemu kanonu. Teoretični uvod prikaže zgodovinske in literarne okoliščine, v katerih so izbrana dramska dela nastala. Pozno viktorijansko in edvardijansko obdobje predstavljata vrhunec sufražističnega gibanja v Angliji, prav tako pa so v tem obdobju na književnost vplivala številna gibanja in ideje. Ker so se pogosto pojavljali nekateri zanimivi arhetipi ženskih likov, so le-ti podrobneje orisani: “New Woman” oz. nova ženska, hišni angel ter t. i. “fallen woman” oz. padla ženska. Eno izmed podpoglavij je namenjeno sufražistični drami in predstavi njen izvor, namen, značilnosti in predhodne evalvacije žanra.
Naslednjih dvanajst dramskih del za podrobno analizo je bilo izbranih na podlagi primerne tematike, književne in umetniške vrednosti ter raznolikosti avtorskih perspektiv: George Bernard Shaw – Mrs Warren’s Profession, Oscar Wilde – A Woman of No Importance, Sydney Grundy – The New Woman, Elizabeth Robins – Votes for Women, Beatrice Harraden – Lady Geraldine’s Speech, Cicely Hamilton and Christopher St. John – How the Vote Was Won, George Bernard Shaw – Press Cuttings, Cicely Hamilton – A Pageant of Great Women, Henry Vernon Esmond – Her Vote, Evelyn Glover – Miss Appleyard’s Awakening, Inglis Allen – The Suffragette’s Redemption, Harry Major Paull – An Anti-Suffragist or The Other Side. Dela so nastala v obdobju med 1890 in 1914. Magistrsko delo preučuje uporabo literarnih in gledališčnih tehnik za spodbujanje diskusije o spolu in politiki, pri tem pa povezuje literarno analizo ter družbeno-zgodovinski kontekst. Raziskavo vodijo vprašanja o literarnih in političnih temeljih dramskih del ter o vlogi ženskih likov pri vključevanju sufražističnih ali antisufražističnih idealov, pod drobnogled pa naloga postavi tudi način, na katerega dramska dela prikažejo omenjene ideale skozi rabo jezika in čustev.
|