Details

Izvajanje dodatne strokovne pomoči z učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti : magistrsko delo
ID Praprotnik, Nika (Author), ID Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) More about this mentor... This link opens in a new window, ID Pulec Lah, Suzana (Comentor)

.pdfPDF - Presentation file, Download (2,44 MB)
MD5: B0D9EF3951E0145E75302B4777348BB8

Abstract
Učenci z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) se zaradi značilnih težav s pomanjkljivo pozornostjo, hiperaktivnostjo in impulzivnostjo soočajo s številnimi izzivi na učnem, vedenjskem in socialnem področju. Učenci z izrazitimi težavami na področju pozornosti in hiperaktivnosti so lahko usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami in s tem upravičeni do dodatne strokovne pomoči (DSP). Pomembno je, da je pomoč in podpora učencem z ADHD zasnovana celostno in da pri tem sodelujejo vsi ključni deležniki učenčevega učnega procesa. V magistrskem delu smo raziskovali različne vidike izvajanja DSP z učenci z ADHD v osnovni šoli, pri čemer smo se, poleg značilnosti izvajanja DSP, osredotočili tudi na preučevanje sodelovanja izvajalcev DSP z različnimi deležniki življenja učenca z ADHD. Raziskava je vključevala kvantitativno (vprašalnik) in kvalitativno (intervju) metodo raziskovanja. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 40 izvajalcev DSP, ki so zaposleni v osnovnih šolah, v kvalitativnem delu pa so sodelovale 4 specialne in rehabilitacijske pedagoginje, zaposlene kot izvajalke DSP v osnovnih šolah. Rezultati vprašalnika so pokazali, da so izvajalci DSP svoje znanje o značilnostih učencev z ADHD in strategijah pomoči ocenili kot dobro. Pri delu z učenci z ADHD so bili osredotočeni predvsem na izboljšanje samonadzora in osredotočenosti na nalogo, saj sta ti veščini učencem z ADHD predstavljali pomembno oviro. Izvajalci DSP so z učenci z ADHD najpogosteje izvajali pomoč za premagovanje primanjkljajev, ovir ali motenj, in sicer individualno, zunaj razreda, pri tem pa so najpogosteje uporabljali učno metodo pogovora in tehnike sproščanja. Kot najučinkovitejši pristop pomoči in podpore so izpostavili vključevanje gibanja v pouk. Rezultati izvedene raziskave niso pokazali razlik v pogostosti uporabe različnih učnih metod in pristopov pomoči pri izvajanju DSP z učenci z ADHD glede na vrsto izobrazbe izvajalcev DSP ali njihova leta izkušenj pri nudenju DSP, razen v primeru pogostosti uporabe tehnik sproščanja, kar so pogosteje uporabljali izvajalci DSP z več let izkušenj. Prav tako smo ugotovili, da je bilo sodelovanje izvajalcev DSP s starši, z razredniki in s sošolci učenca z ADHD uspešno, vseeno pa je učinkovitost sodelovanja oviralo nerazumevanje okolice do učencev z ADHD in pomanjkanje časa strokovnih delavcev ter staršev. Izvajalci DSP so pri svojem delu potrebovali čustveno podporo šolske svetovalne službe in/ali vodstva šole, prejeto pomoč pa so ocenili kot učinkovito. Večina izvajalcev DSP z zunanjimi ustanovami ni sodelovala. Izvajalci DSP so ocenili, da je izvedba DSP za učence z ADHD v splošnem uspešna, pri čemer je ključni dejavnik predstavljalo učinkovito sodelovanje izvajalcev DSP z učitelji in s starši. Ugotovili smo, da se izvajalci DSP počutijo najbolj učinkoviti pri nudenju DSP izven razreda, najmanj učinkoviti pa pri sodelovanju z zunanjimi ustanovami. Izvajalci DSP, začetniki, z manj izkušnjami izvajanja DSP, so svojo učinkovitost na področju sodelovanja z zunanjimi ustanovami in nudenja DSP v razredu ocenili slabše kot tisti z omenjenimi večletnimi izkušnjami. Za bolj učinkovito nudenje pomoči učencem z ADHD bi izvajalci DSP potrebovali več podpore, več razumevanja okolice do učencev z ADHD, dodatna izobraževanja in boljše prostorske ter materialne pogoje. Kvalitativni del raziskave je potrdil in poglobil ugotovitve kvantitativnega dela, hkrati pa smo še izvedeli, da so specialne in rehabilitacijske pedagoginje, izvajalke DSP, poročale o različnih smiselnih načinih aktivnega vključevanja učenca z ADHD v proces pomoči in o uporabi različnih smiselnih pripomočkov (npr. vizualne opore, pripomočki za merjenje časa ipd.). Ugotovitve raziskave omogočajo boljši vpogled v značilnosti izvajanja DSP z učenci z ADHD in so lahko v pomoč pri oblikovanju smernic za celostno pomoč in podporo tem učencem v okviru izvajanja DSP v osnovni šoli.

Language:Slovenian
Keywords:Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), Hiperaktivni otroci, učenci z ADHD, dodatna strokovna pomoč, izvajalci dodatne strokovne pomoči, osnovna šola
Work type:Master's thesis/paper
Typology:2.09 - Master's Thesis
Organization:PEF - Faculty of Education
Place of publishing:Ljubljana
Publisher:N. Praprotnik
Year:2025
Number of pages:159 str.
PID:20.500.12556/RUL-173937 This link opens in a new window
UDC:616.89-008.47(043.2)
COBISS.SI-ID:250666755 This link opens in a new window
Publication date in RUL:25.09.2025
Views:749
Downloads:292
Metadata:XML DC-XML DC-RDF
:
Copy citation
Share:Bookmark and Share

Secondary language

Language:English
Title:Providing additional professional support to students with attention deficit and hyperactivity disorder
Abstract:
Students with attention deficit hyperactivity disorder (ADHD) face numerous challenges in academic, behavioral, and social domains due to difficulties with inattention, hyperactivity, and impulsivity. Those with pronounced attention and hyperactivity difficulties are often classified as children with special needs and are therefore entitled to additional professional support (APS). It is essential that support for students with ADHD is designed holistically and involves all key stakeholders in the learning process. This master’s thesis examines various aspects of APS implementation for students with ADHD in primary schools. In addition to exploring the characteristics of APS provision, the study focuses on the collaboration of APS providers with other stakeholders involved in the students’ education and daily lives. A mixed-methods approach was employed, combining quantitative (questionnaire) and qualitative (interview) methods. The quantitative phase included 40 APS providers working in primary schools, while the qualitative phase involved four special education teachers serving as APS providers. Findings from the questionnaire indicated that APS providers rated their knowledge of support strategies and ADHD characteristics as good. Their work primarily focused on improving students’ self-control and task engagement, as these were identified as major challenges. Support was most often delivered individually, outside the classroom, using techniques such as guided conversation and relaxation strategies. Incorporating movement into lessons was highlighted as the most effective form of support. The study found no significant differences in the frequency of teaching methods or support strategies based on providers’ educational background or years of experience, except in the use of relaxation techniques, which were applied more frequently by those with greater experience. Collaboration with parents, classroom teachers, and peers was generally effective, although it was sometimes hindered by limited awareness and understanding of ADHD within the social environment, as well as time constraints faced by professionals and parents. APS providers reported a need for emotional support from school counseling services and leadership, which they generally assessed as effective. Cooperation with external institutions was rare. Overall, providers evaluated APS implementation for students with ADHD as successful, attributing positive outcomes mainly to strong collaboration with teachers and parents. They felt most effective when delivering support outside the classroom and least effective when working with external institutions. Less experienced providers reported lower confidence in collaborating with external institutions and in-class support. To improve support for students with ADHD, providers emphasized the need for additional training, greater societal understanding of ADHD, stronger institutional support, and improved material and spatial conditions. The qualitative findings confirmed the quantitative results and additionally highlighted effective strategies for engaging students in the support process, including the use of tools such as visual aids and time-management devices. These findings provide valuable insights into APS implementation for students with ADHD and may inform the development of comprehensive support guidelines.

Keywords:Attention deficit hyperactivity disorder (ADHD), students with ADHD, additional professional support, providers of additional professional support, primary school

Similar documents

Similar works from RUL:
Similar works from other Slovenian collections:

Back