Doktorska disertacija na področju upravljanja ekološkega kmetovanja v Sloveniji raziskuje, kako politike usmerjajo in oblikujejo vsakdanje življenje ter prakse kmetov v okviru ekološkega kmetovanja. Hkrati analizira, kaj usmerja delovanje kmetov pri sledenju predpisov in izpodbijanju le-teh. Cilja doktorske disertacije sta tako dva: prvič, analiziram upravljanje ekološkega kmetovanja na ravni EU in Slovenije, da raziščem, kako je oblikovano, strukturirano in zasnovano z namenom usmerjanja razumevanja in praks kmetov v ekološkem kmetovanju. Drugič, ob upoštevanju dejstva, da kmetje ne zgolj sledijo predpisanim pravilom in oblikam ekološkega kmetovanja ali subjektivitetam, ki jim jih predpisujejo politični okviri, temveč te tudi aktivno reinterpretirajo, pod drobnogled postavljam tudi načine, kako kmetje preoblikujejo te okvire skozi različne strategije spreminjanja, prilagajanja in odpora. Teoretični okvir disertacije je zasnovan na Foucaultovem konceptu vladnosti, ki mi omogoča raziskovanje interakcij med različnimi oblikami vladnosti. Te so suverena vladnost, disciplinarna vladnost, neoliberalna vladnost in vladnost skozi resnico, skupaj pa regulirajo ekološko kmetovanje. Poleg tega se teoretične osnove Foucaultovega etičnega obrata, še posebej njegove osredotočenosti na samooblikovanje in tehnologij sebstva, ter koncepta proti-oblastnega delovanja in vsakdanjega odpora, uporabljajo za oblikovanje poglobljenega razumevanja, kako kmetje konstruirajo svoje načine delovanja in bivanja ter se vključujejo v upravljanje ekološkega kmetovanja onkraj pasivnega sprejemanja pravil. Na podlagi analize 86 političnih dokumentov, 33 polstrukturiranih intervjujev s kmeti in kmeticami ter tremi strokovnjakinjami se v raziskavi razkrijejo kompleksni načini, s katerimi upravljanje ekološkega kmetovanja sega onkraj formalnih predpisov ter vključuje mehanizme discipline, ekonomske spodbude in konstruirane diskurze resnice, ki utrjujejo skladnost in samodisciplino med kmeti. Hkrati analiza razkrije proti-oblastno delovanje kmetov – subtilne oblike odpora, pogajanja in reinterpretacije političnega okvira ekološkega kmetovanja. V disertaciji se razkrije, da kmetje niso samo pasivni subjekti upravljanja, temveč se aktivno vključujejo v regulativne okvire ko te selektivno upoštevajo, spreminjajo ali izpodbijajo na načine, ki so usklajeni z njihovimi izkušnjami in praktično resničnostjo. Doktorska disertacija tako prispeva k sociološkim razpravam o delovanju oblasti, oblikovanju subjektov (vladnosti) in učinkovanju vsakdanjega odpora v okviru upravljanja ekološkega kmetovanja.
|